Projekt APPLAUSE: Kako prepoznamo sivi dren

Beli plodovi sivega drena gredo v slast tudi pticam.

Domovina: Vzhodni del Severne Amerike.
Opis: Sivi dren je do 4 m visok grm s številnimi ... Preberi več > Beli plodovi sivega drena gredo v slast tudi pticam.

Domovina: Vzhodni del Severne Amerike.
Opis: Sivi dren je do 4 m visok grm s številnimi olesenelimi pritlikami. Lubje je gladko, temnordeče, golo in bleščeče (redko rumene ali rjave barve); na njem opazimo lenticele (prezračevalne brazgotine). Listi so nasprotno razvrščeni, jajčastosuličasti, s 5–7 pari stranskih žil, dolgi 8–12 cm, posebej veliki so na enoletnih vejah (tudi čez 10 cm). Zgornja in spodnja stran listov je različnih barv: zgoraj so listi zeleni, spodaj sivi do sivozeleni. Cvetovi so štirištevni, dišeči, beli in združeni v gosta, 5–8 cm široka češuljasta socvetja. Plodovi so sočni, enosemenski, beli ali svetlosivi, kroglasti, 6–8 mm dolgi.

Rastišča: Vrsti ustrezajo težka, vlažna, namočena oz. zamočvirjena tla, vrsta se v naravi zato pojavlja v različnih tipih obrežne vegetacije, v močvirjih, jelševih grezih in v podobnih vlagoljubnih združbah. Sivi dren hitro preraste velike površine. Z gosto krošnjo senči domorodno rastje, kar zmanjša vrstno pestrost in preprečuje pomlajevanje domorodnega drevja (zavira rast kalic).
Čas cvetenja: Maj–junij.

Zrelost semen: September–oktober.

Razmnoževanje in razširjanje: Sivi dren se širi vegetativno s pritlikami: spodnji poganjki polegajo in se zakoreninjajo. Tudi odlomljene in obrezane veje se lahko ukoreninijo in odženejo. Človek nehote širi vrsto tako, da odrezane veje z gojenih grmov zavrže v naravno okolje. Tam se veje lahko ukoreninijo in razvije se nov grm. Sivi dren se razmnožuje tudi s semeni, ki se razširjajo z iztrebki ptic, ki pojedo plodove. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Kako odstranimo žlezavo nedotiko?

Odstranjevanje
Cele rastline izpulimo še pred cvetenjem. V tem času ni nevarnosti, da bi nehote razsejali semena. Večje sestoje lahko pred cvetenjem ... Preberi več > Odstranjevanje
Cele rastline izpulimo še pred cvetenjem. V tem času ni nevarnosti, da bi nehote razsejali semena. Večje sestoje lahko pred cvetenjem tudi pokosimo, a je treba košnjo zaradi obraščanja rastlin večkrat ponoviti.

Kam z odstranjenimi rastlinami
Žlezavo nedotiko lahko oddate v zbirnem centru Povšetova v ustrezen zabojnik:

1. Zabojnik ŽLEZAVA NEDOTIKA:
cvetoče ali necvetoče rastline brez podzemnih delov (lahko z listi in plodovi), nabrane od junija do oktobra.

2. Zabojnik ZELENI ODREZ:
podzemne dele žlezave nedotike,
mlade rastline žlezave nedotike.
Na domač kompost lahko odložite:

necvetoče izruvane rastline lahko kompostiramo v domačem kompostniku.
Opozorilo: Žlezava nedotika je vključena na seznam invazivnih tujerodnih vrst Uredbe (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. To pomeni, da je ravnanje z njo strogo regulirano in mora biti v skladu s Protokolom ravnanja pri odstranjevanju žlezave nedotike v okviru projekta Applause. Ta je objavljen na spletni strani: https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/applause/ < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Kako iz invazivnih tujerodnih rastlin izdelamo papir?

Od škodljivih do uporabnih tujerodnih rastlin z aktivnim vključevanjem prebivalcev
Projekt naslavlja nerešena vprašanja glede ravnanja z invazivnimi ... Preberi več > Od škodljivih do uporabnih tujerodnih rastlin z aktivnim vključevanjem prebivalcev
Projekt naslavlja nerešena vprašanja glede ravnanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinami v smislu zero-waste pristopa in krožnega gospodarstva. Odstranjene invazivne tujerodne rastline pri nas trenutno kompostiramo ali sežigamo, s pilotnim projektom predelave v papir na polindustrijskem nivoju pa smo v Ljubljani že dokazali, da jih je mogoče uporabiti tudi v druge namene.

Predlagani sistem ravnanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinami temelji na izobraževanju in sodelovanju s prebivalci Ljubljane ter treh principih delovanja:

»Naredi sam«
»Predelaj z nami«
»Oddaj v zbirnem centru«
Zakaj projekt Applause?
Meščankam in meščanom Mestne občine Ljubljana želimo olajšati samostojno prepoznavanje invazivnih tujerodnih rastlin in tega, kako jih ustrezno odstraniti in predelati v koristne izdelke (1). Če tega ne želijo narediti sami, se bodo lahko oglasili v centru ponovne uporabe, kjer jih bomo skupaj predelali na delavnicah (2), lahko pa jih bodo zgolj oddali v zbirnem centru, kjer jih bomo partnerji v projektu predelali v koristne izdelke in prodali (3).

Več: https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/applause/ < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Izdelaj semenski papir

Že v aprilu smo izdali Priročnik za domačo izdelavo izdelkov, ki smo ga sedaj dopolnili s štirimi dodatnimi recepti.

S pomočjo priročnika si boste ... Preberi več > Že v aprilu smo izdali Priročnik za domačo izdelavo izdelkov, ki smo ga sedaj dopolnili s štirimi dodatnimi recepti.

S pomočjo priročnika si boste lahko sedaj doma izdelali še semenski papir.

Navdušeni bomo, če boste tudi sami izdelali katerega izmed uporabnih izdelkov in nam fotografijo v digitalni obliki (kot .jpg ali prek programa za pošiljanje velikih datotek) poslali na naslov applause@ljubljana.si.

Z veseljem bomo fotografijo objavili na naših komunikacijskih kanalih. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Izdelajmo servirno desko

Ponudili smo že nekaj receptov za jedi, iz dveh invazivnih rastlin pa si lahko izdelamo še servirno desko. Potrebujemo nekaj kosov lesa iz navadne ... Preberi več > Ponudili smo že nekaj receptov za jedi, iz dveh invazivnih rastlin pa si lahko izdelamo še servirno desko. Potrebujemo nekaj kosov lesa iz navadne robinije ali trnate gledičevke in se lotimo dela.

Trnata gledičevka je drevo, ki prihaja iz Severne Amerike in ga prepoznano po do 40 cm dolgih, sploščenih in vzdolžno zavitih rjavih strokih in ogromnih trnih, ki izraščajo iz debla in vej. Trni so preobražene vejice, ki zrastejo do 20 cm v dolžino. Razvili naj bi se kot zaščita pred objedanjem orjaških ledenodobnih živali, ki so danes izumrle (mamuti, mastodonti ipd). < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Izdelajmo okvir za sliko

Okvir za sliko lahko izdelamo iz lesa velikega pajesena ali amerikanskega javorja. Pomagajmo si s filmom in priročnikom (tiskanje, splet), ki ga ... Preberi več > Okvir za sliko lahko izdelamo iz lesa velikega pajesena ali amerikanskega javorja. Pomagajmo si s filmom in priročnikom (tiskanje, splet), ki ga lahko prenesete iz spletne strani www.ljubljana.si.

Veliki pajesen srečamo skoraj povsod v Ljubljani. Zelo samovoljno se razrašča, zato ljudem povzroča številne preglavice. Je dvodomno drevo, kar pomeni, da so posamezna drevesa ali ženskega ali moškega spola. Veje in listi imajo vonj po smokijih (praženih arašidih), vendar previdno, ker lahko v neposrednem stiku z drevesom pride do kožnih reakcij. Spomladi lahko opazujemo kako veliki pajesen cveti, poleti pa zaradi zrelih plodov že od daleč opazimo ženska drevesa. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Izdelajmo ksilofon

Iz invazivne rastline lahko izvabimo prijeten zvok. Les navadne robinije lahko uporabimo za izdelavo ksilofona.

Navadna robinija je zelo invazivna ... Preberi več > Iz invazivne rastline lahko izvabimo prijeten zvok. Les navadne robinije lahko uporabimo za izdelavo ksilofona.

Navadna robinija je zelo invazivna severno ameriška vrsta, ki smo jo prinesli v Evropo v 17. stoletju.

Zaradi njeno uporabnosti in hitre rasti jo ljudje še danes gojijo. Ima kvaliteten, trd in trpežen les, ki ga uporabljajo za kurjavo, za kole v vinogradih, za pohištvo na prostem, njeni cvetovi pa nam dajo akacijev med.
V naravi se zelo hitro razrašča na robovih gozdov, posekah, jasah in tako prepreči rast domorodnih dreves. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE in otroci: Kaj so tujerodne invazivne vrste?

Otroci lahko z novim pogledom veliko prispevajo k trajnostnemu razvoju Ljubljane

V vrtcih in šolah otroci sodelujejo v številnih mednarodnih ... Preberi več > Otroci lahko z novim pogledom veliko prispevajo k trajnostnemu razvoju Ljubljane

V vrtcih in šolah otroci sodelujejo v številnih mednarodnih ekoloških projektih in za svoj trajnostni prispevek prejemajo nagrade. Ločevanje odpadkov je za njih nekaj vsakdanjega, v tem celo tekmujejo.

Iz rabljenih predmetov ustvarjajo nove izdelke, v okviru projekta Eko-bralna značka berejo in pripovedujejo pravljice z ekološko vsebino, sadijo drevesa, se učijo o pomenu samooskrbe, urejajo zelene površine v okolici vrtcev in šol, sodelujejo pri nastajanju zeliščnih, cvetličnih in zelenjavnih vrtičkov, varčujejo z elektriko in vodo ter organizirajo zbiralne akcije papirja, rabljenih kartuš in baterij. Šole se skupaj z učenci udeležujejo tudi čistilnih akcij.

Leta 2016, ko je Ljubljana ponosna zelena prestolnica Evrope 2016, je proslavljalo celo mesto. Zato so, tako kot številni deležniki, tudi vrtci in šole aktivno sodelovali pri pripravah celoletnega programa.

Vsakoletna akcija »Za lepšo Ljubljano«, ki poteka med 22. marcem, svetovnim dnevom voda, in 22. aprilom, svetovnim dnevom Zemlje, je le ena od priložnosti, ko tudi šole prispevajo k lepši, čisti in bolj zeleni Ljubljani.
---

Ozaveščamo tudi o projektu APPLAUSE

Tudi v sklopu evropskega projekta APPLAUSE otroke in njihove starše kot tudi vzgojitelje in učitelje ozaveščamo o okoljsko pomembnih temah. Tako ves čas projekta izvajamo delavnice in informiramo o vsebinah s poudarkom na tujerodnih invazivnih vrstah. Zelo smo veseli dobrih rezultatov in dojemljivosti najmlajših, ki so pravi ponos našega mesta. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Gnezdilnica z zeleno streho

Večina ptic se težko prilagaja življenju v mestu. Poleg pomanjkanja zelenih površin, dreves in prostorov za gnezdenje, jih moti tudi zvočno in ... Preberi več > Večina ptic se težko prilagaja življenju v mestu. Poleg pomanjkanja zelenih površin, dreves in prostorov za gnezdenje, jih moti tudi zvočno in svetlobno onesnaževanje. Hrup otežuje komuniciranje ptic, ki na primer z zvočnimi signali privabljajo partnerje, branijo ozemlje, opozarjajo na nevarnosti ali odvrnejo tekmece. Nekatere ptice se zaradi mestne osvetljave oglašajo tudi v nočnem času, ko bi morale spati.

Zato smo se v društvu Trajna odločili, da uporabimo biomaso invazivne robinje, ljudem bolj poznane pod imenom akacija, za oblikovanje gnezdilnice z zeleno streho. Ta bo služila kot urbano zatočišče za gnezdenje manjših ptic pevk, kot so sinice.

Gnezdilnica je oblikovana tako, da je nanjo moč posaditi okrasne homulice in netreske, kamor lahko zaide tudi kakšna žuželka. Zelena streha služi boljši temperaturni in zvočni izolaciji, morda pa navduši tudi kakšnega arhitekta pri načrtovanju hiš v vse bolj vročih mestnih okoljih.

Za vas smo oblikovali tudi odprtokodne načrte po katerih jo lahko izdelate sami. Načrti tukaj: https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/applause/novice/prosti-cas-izdelajmo-gnezdilnico-z-zeleno-streho/

Avtorji gnezdilnice: Društvo Trajna in Katarina Lampič < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Drevesne invazivne tujerodne vrste

Od škodljivih do uporabnih tujerodnih rastlin z aktivnim vključevanjem prebivalcev
Projekt naslavlja nerešena vprašanja glede ravnanja z invazivnimi ... Preberi več > Od škodljivih do uporabnih tujerodnih rastlin z aktivnim vključevanjem prebivalcev
Projekt naslavlja nerešena vprašanja glede ravnanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinami v smislu zero-waste pristopa in krožnega gospodarstva. Odstranjene invazivne tujerodne rastline pri nas trenutno kompostiramo ali sežigamo, s pilotnim projektom predelave v papir na polindustrijskem nivoju pa smo v Ljubljani že dokazali, da jih je mogoče uporabiti tudi v druge namene.

Predlagani sistem ravnanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinami temelji na izobraževanju in sodelovanju s prebivalci Ljubljane ter treh principih delovanja:

»Naredi sam«
»Predelaj z nami«
»Oddaj v zbirnem centru«
Zakaj projekt Applause?
Meščankam in meščanom Mestne občine Ljubljana želimo olajšati samostojno prepoznavanje invazivnih tujerodnih rastlin in tega, kako jih ustrezno odstraniti in predelati v koristne izdelke (1). Če tega ne želijo narediti sami, se bodo lahko oglasili v centru ponovne uporabe, kjer jih bomo skupaj predelali na delavnicah (2), lahko pa jih bodo zgolj oddali v zbirnem centru, kjer jih bomo partnerji v projektu predelali v koristne izdelke in prodali (3). < Manj

Oglejte si posnetek