Projekt APPLAUSE: Kulinarična delavnica - Štrboncljeva sladica

Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki ... Preberi več > Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki so rahlo trnati, listi imajo na pecljih žleze, cvetovi večinoma ne rastejo v socvetjih, ampak posamezno, plodovi so do 3 cm debeli, okrogli, rdeči ali rumeni in poprhnjeni. V Sloveniji je pogosta t. i. pisardovka (P. cerasifera ‘Pissardii’), njena sorta s temno rdečimi listi, belimi do rožnatimi cvetovi in škrlatnordečimi plodovi. Sorta ‘Nigra’ ima v prečnem prerezu rdeče poganjke in temno rdeče liste, ki so večji kot pri pisardovki. Vrsta je morfološko precej variabilna, možno je tudi, da pri nas obstajajo njeni križanci z drugimi gojenimi vrstami iz rodu sliv.

Rastišča: Raste na obrežjih rek, ruderalnih rastiščih, vzdolž železniških nasipov, na gozdnih robovih, gozdnih jasah, robovih cest in železnic. Navadno tvori zelo goste sestoje, v katerih drugih rastlin skorajda ni.

Čas cvetenja: Marec–april.

Zrelost semen: Julij–avgust.

Razmnoževanje in razširjanje: Semena razširjajo ptice, ki se prehranjujejo z njenimi plodovi. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Kulinarična delavnica - Štrboncljeva hladna juha

Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki ... Preberi več > Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki so rahlo trnati, listi imajo na pecljih žleze, cvetovi večinoma ne rastejo v socvetjih, ampak posamezno, plodovi so do 3 cm debeli, okrogli, rdeči ali rumeni in poprhnjeni. V Sloveniji je pogosta t. i. pisardovka (P. cerasifera ‘Pissardii’), njena sorta s temno rdečimi listi, belimi do rožnatimi cvetovi in škrlatnordečimi plodovi. Sorta ‘Nigra’ ima v prečnem prerezu rdeče poganjke in temno rdeče liste, ki so večji kot pri pisardovki. Vrsta je morfološko precej variabilna, možno je tudi, da pri nas obstajajo njeni križanci z drugimi gojenimi vrstami iz rodu sliv.

Rastišča: Raste na obrežjih rek, ruderalnih rastiščih, vzdolž železniških nasipov, na gozdnih robovih, gozdnih jasah, robovih cest in železnic. Navadno tvori zelo goste sestoje, v katerih drugih rastlin skorajda ni.

Čas cvetenja: Marec–april.

Zrelost semen: Julij–avgust.

Razmnoževanje in razširjanje: Semena razširjajo ptice, ki se prehranjujejo z njenimi plodovi. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Kulinarična delavnica - Robinijeva zmrzlina

Robinija, tako invazivna in tako uporabna.

Domovina: Severna Amerika

Robinija, znana tudi pod napačnim imenom akacija, je do 30 m visoko ... Preberi več > Robinija, tako invazivna in tako uporabna.

Domovina: Severna Amerika

Robinija, znana tudi pod napačnim imenom akacija, je do 30 m visoko listopadno drevo z redko, zračno krošnjo. Koreninski sistem je široko razrasel, gost in večinoma plitev, na ustreznih tleh globlji, v mladosti ima močno glavno korenino. Lubje, sprva gladko in sivo, pri starejših drevesih zlasti podolžno zelo globoko razpoka in porjavi. Mladi poganjki so goli, rjavkastordeči in značilno vzdolžno rebrasti.

Rastišča: Robinija najbolje raste na rahlih, globokih in rodovitnih peščenih tleh. Dobro prenaša slana tla, ne mara kamnitih terenov in rastišč z zastajajočo vodo ali visoko podtalnico. Tudi hude suše ne prenaša dobro. Je svetloljubna vrsta, najbolje uspeva v čistih sestojih, zasenčenost slabo prenaša. Občutljiva je na veter, sneg in zelo nizko temperaturo, prenaša pa onesnažen zrak. Pri nas se je uspešno vključila med domače rastje v gozdnem prostoru in je danes z 0,6 % v lesni zalogi najpogostejša tujerodna drevesna vrsta pri nas. Ponekod se močno razrašča in postaja nadležna invazivka, drugje jo zelo cenijo zaradi široke uporabnosti. Pogosto raste na gozdnih robovih, posekah, nasipih, obrežjih, v bližini naselij in na opuščenih kmetijskih površinah, v strnjen gozd pa se sama ne razširi. Pogosto je gojena kot okrasna in medonosna rastlina.

Čas cvetenja: Maj–junij.

Zrelost semen: Od septembra naprej. < Manj

Oglejte si posnetek

Županov odziv na nasilne proteste v Ljubljani

Objavljamo županov odziv na nasilne proteste v Ljubljani v četrtek, 5. novembra 2020.

Oglejte si posnetek

Županovo sporočilo prijateljem na Dunaj

Župan Zoran Janković je izrazil iskreno sožalje prijateljem na Dunaju po včerajšnjem napadu.

Oglejte si posnetek

Skrbimo za zdravje, ne ustvarjajmo panike

Meščanke in meščane pozivamo, naj upoštevajo navodila Vlade RS, naj ravnajo samoodgovorno in samozaščitno ter tako zaščitijo sebe in druge. Bodimo ... Preberi več > Meščanke in meščane pozivamo, naj upoštevajo navodila Vlade RS, naj ravnajo samoodgovorno in samozaščitno ter tako zaščitijo sebe in druge. Bodimo strpni, sočutni in solidarni ter ne ustvarjajmo panike. < Manj

Oglejte si posnetek

Sporočilo župana po ponovni razglasitvi epidemije

Delimo sporočilo župana meščankam in meščanom.

Oglejte si posnetek

Razvoj mreže vrtičkov in usposabljanje vrtičkarjev

V Mestni občini Ljubljana smo si s Programom varstva okolja 2014 – 2020 postavili cilj, da izkoristimo površine MOL za pridelavo hrane in lokalno ... Preberi več > V Mestni občini Ljubljana smo si s Programom varstva okolja 2014 – 2020 postavili cilj, da izkoristimo površine MOL za pridelavo hrane in lokalno samooskrbo.

Eno od področij lokalne samooskrbe, ki smo mu dali še poseben pomen je razvoj mreže vrtičkov, saj je pridelovanje hrane na manjših površinah vse bolj pomembno tudi za prebivalce Ljubljane. Enako pomembno kot je urejanje vrtičkov je tudi usposabljanje vrtičkarjev za pridelavo zelenjave na vrtičkarskih območjih, saj vrtičkarji na vrtičkih MOL vrtnarijo na ekološki način, zato za varstvo rastlin ne uporabljajo sintetičnih kemičnih pripravkov in mineralnih gnojil za gnojenje.

Želja vrtičkarjev je, da bi temu sledili vendar se dostikrat pojavijo vprašanja kot so: Kako se lotiti obdelave? Kdaj je najprimernejši čas za setev ali sajenje posamezne vrste zelenjave? Koga naj vprašam, če kakšnega postopka ne poznam?

Zato smo se v MOL odločili, da na vrtičkarskih območjih vzpostavimo učne vrtove – Zelenjavni učni vrt Rakova Jelša, Gain vzorčni bio vrt na Ježici in Učni vrt na Grbi.

Delo na učnih vrtovih poteka po principu delavnic in prikazov, kjer je udeležba brezplačna in sodelovanje udeležencev zaželeno. Strokovnjaki so na voljo za dajanje informacij, delo na učnih vrtovih pa poteka vzporedno s časovnico dela na vrtičkih.

Na ta način vodimo vrtičkarje skozi celotno vrtičkarsko leto in jim nudimo dodatno znanje, s katerim lahko bolje obdelajo svoje vrtičke in pridelajo več zelenjave. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt Zunaj - uresničujemo majhne lokalne akcije

Zunaj je projekt Mestne občine Ljubljana, ki je nastal v sodelovanju z društvom ProstoRož in Inštitutom za politike prostora (IPoP). Pobudniki in ... Preberi več > Zunaj je projekt Mestne občine Ljubljana, ki je nastal v sodelovanju z društvom ProstoRož in Inštitutom za politike prostora (IPoP). Pobudniki in izvajalci akcij so prebivalci Ljubljane.
Prebivalke in prebivalci v svoji okolici pogosto opazite majhne stvari, ki bi jih želeli spremeniti, da bo vaša soseska še bolj prijetna in po vaši meri. Imate idejo in čas, nimate pa dovolj sredstev, da bi jo uresničili. S projektom želimo pomagati pri uresničevanju teh idej in spodbuditi povezovanje med prebivalkami in prebivalci v soseskah. Predvsem pa želimo, da več časa preživite zunaj, na prostem. < Manj

Oglejte si posnetek

Ljubljana bere: Koko dajsa v mestu

Ob začetku letošnjega šolskega leta smo četrtošolce obdarili s knjigo Koko Dajsa v mestu avtorice Maše Ogrizek in ilustratorja Mihe Hančiča ter posneli kratek napovednik.

Oglejte si posnetek