Projekt APPLAUSE: Drevesne invazivne tujerodne vrste

Od škodljivih do uporabnih tujerodnih rastlin z aktivnim vključevanjem prebivalcev
Projekt naslavlja nerešena vprašanja glede ravnanja z invazivnimi ... Preberi več > Od škodljivih do uporabnih tujerodnih rastlin z aktivnim vključevanjem prebivalcev
Projekt naslavlja nerešena vprašanja glede ravnanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinami v smislu zero-waste pristopa in krožnega gospodarstva. Odstranjene invazivne tujerodne rastline pri nas trenutno kompostiramo ali sežigamo, s pilotnim projektom predelave v papir na polindustrijskem nivoju pa smo v Ljubljani že dokazali, da jih je mogoče uporabiti tudi v druge namene.

Predlagani sistem ravnanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinami temelji na izobraževanju in sodelovanju s prebivalci Ljubljane ter treh principih delovanja:

»Naredi sam«
»Predelaj z nami«
»Oddaj v zbirnem centru«
Zakaj projekt Applause?
Meščankam in meščanom Mestne občine Ljubljana želimo olajšati samostojno prepoznavanje invazivnih tujerodnih rastlin in tega, kako jih ustrezno odstraniti in predelati v koristne izdelke (1). Če tega ne želijo narediti sami, se bodo lahko oglasili v centru ponovne uporabe, kjer jih bomo skupaj predelali na delavnicah (2), lahko pa jih bodo zgolj oddali v zbirnem centru, kjer jih bomo partnerji v projektu predelali v koristne izdelke in prodali (3). < Manj

Oglejte si posnetek

Kako prepoznam veliki pajesen?

Domovina: Vzhodna Azija.

Opis: Veliki pajesen je vitko listopadno drevo z debelimi vejami, lubje je gladko in sivo. Listi so premenjalno ... Preberi več > Domovina: Vzhodna Azija.

Opis: Veliki pajesen je vitko listopadno drevo z debelimi vejami, lubje je gladko in sivo. Listi so premenjalno razvrščeni, več decimetrov dolgi, goli, pernato sestavljeni s kratkopecljatimi širokosuličastimi lističi, ki so pri dnu prisekani do srčasti. Listno vreteno in mladi poganjki imajo močan, neprijeten vonj. Vrsta je dvodomna. Socvetja so velika, gosta, pokončna. Na ženskih rastlinah se čez poletje razvijejo nekaj centimetrov dolgi krilati oreški, širokosuličaste oblike s semenom približno v sredini, ki postopno odpadajo.

Čas cvetenja: maj–junij.
Zrelost semen: od septembra naprej.

Razmnoževanje: Veliki pajesen se razmnožuje s semeni, ki jih raznaša veter, in vegetativno s podzemnimi poganjki, ki začnejo rasti, če drevo požagamo.

Rastišča: Veliki pajesen je okrasno drevo, ki se kot invazivka pojavlja na suhih ruderalnih rastiščih (razpoke tlaka, cestni robovi, opuščena gradbišča) in kot pionirska vrsta v zaraščanju opuščenih suhih travnikov.

Odstranjevanje: Mlade rastline lahko izkopljemo in pazimo, da čimbolj natančno odstranimo tudi podzemne dele. Pri večjih rastlinah žaganje nadzemnih delov povzroči izraščanje mnogih novih rastlin v okolici požaganega drevesa. Poganjki poženejo tudi iz ostanka odžaganega debla. Pri mlajših drevesih se lahko obnese odstranjevanje obroča lubja v širini 15 cm, kar povzroči odmrtje drevesa. Kot učinkovito se je izkazalo vbrizgavanje herbicida, ki ga nanesemo v poševno navzdol navrtane luknjice v deblu. Herbicide lahko uporabljajo le osebe z vsemi potrebnimi potrdili in dovoljenji na način, ki ne škodi ljudem in okolju! Kam z odstranjenimi rastlinami: Odstranjene veje oddamo v zbirni center kot zeleni odrez. Ni znano, da bi se ukoreninjale. Podzemne dele in plodove je treba oddati v sežig.

Opozorilo: Nekateri ljudje so alergični na pelod pajesena, sok te rastline pa lahko povzroča vnetje srčne mišice.

VEČ: https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/applause/ < Manj

Oglejte si posnetek

Kako prepoznam orjaško / kanadsko zlato rozgo?

Opazili ju boste, če se boste v teh dneh odpravili na sprehod izven mesta, v bližini rek in potokov. Posušene pokončne poganjke obeh vrst lahko ... Preberi več > Opazili ju boste, če se boste v teh dneh odpravili na sprehod izven mesta, v bližini rek in potokov. Posušene pokončne poganjke obeh vrst lahko opazujemo vsaj do prvih obilnejših snežnih padavin. Iz rumenih socvetij se jeseni razvijejo številni drobni plodovi, ki na rastlini ostanejo vso zimo.

Odstranjevanje zlate rozge in kam z odstranjenimi rastlinami?
Posamične rastline lahko ročno izkopljemo in pri tem pazimo, da odstranimo vse podzemne dele. Širjenje manjših sestojev lahko omejimo s košnjo ali odstranjevanjem rastlin še pred cvetenjem.

S tem preprečimo vnašanje novih semen v talno zalogo semen in s tem kalitev novih rastlin. S pogosto košnjo sčasoma izčrpamo zaloge hranil v korenikah in rastline počasi propadejo.

Različni viri navajajo, da košnja dvakrat letno (maja in avgusta) več let zapored lahko zelo zmanjša sestoj zlate rozge.

Necvetoče poganjke lahko kompostiramo, stebla pa lahko oddate v zbirni center na Povšetovi ul. 2 v Ljubljani.

Skupaj proti množičnemu razraščanju invazivnih tujerodnih rastlin
Verjetno ste se vprašali, zakaj bi zlato rozgo sploh odstranjevali, če je pa lepa, rumena, skoraj okrasna?

Orjaška in kanadska zlata rozga sta pri nas dve izmed najbolj invazivnih vrst rastlin. Preraščata naravne sestoje, razraščata se v gozdovih, ob vodah in ogrožata ranljive rastlinske sestoje. < Manj

Oglejte si posnetek

Od škodljivih do uporabnih tujerodnih rastlin z aktivnim vključevanjem prebivalcev / vid

Projekt naslavlja nerešena vprašanja glede ravnanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinami v smislu zero-waste pristopa in krožnega gospodarstva ... Preberi več > Projekt naslavlja nerešena vprašanja glede ravnanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinami v smislu zero-waste pristopa in krožnega gospodarstva. Odstranjene invazivne tujerodne rastline pri nas trenutno kompostiramo ali sežigamo, s pilotnim projektom predelave v papir na polindustrijskem nivoju pa smo v Ljubljani že dokazali, da jih je mogoče uporabiti tudi v druge namene.

Predlagani sistem ravnanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinami temelji na izobraževanju in sodelovanju s prebivalci Ljubljane ter treh principih delovanja:

»Naredi sam«
»Predelaj z nami«
»Oddaj v zbirnem centru« < Manj

Oglejte si posnetek

Kanadska in orjaška zlata rozga - kako jo oddati v zbirni center?

Mnoge invazivne tujerodne vrste gojimo na vrtovih, večinoma kot okrasne rastline
V Sloveniji je število tujerodnih vrst, ki jih prepoznavamo kot ... Preberi več > Mnoge invazivne tujerodne vrste gojimo na vrtovih, večinoma kot okrasne rastline
V Sloveniji je število tujerodnih vrst, ki jih prepoznavamo kot invazivne, iz leto v leto večje.

V okviru projekta bomo razvili aplikacijo za samostojno prepoznavanje 25 rastlinskih vrst, posneli krajše filme o njihovih značilnostih in načinih odstranjevanja ter za 15 rastlinskih vrst izdelali tudi 3D modele.

Razširjenost rastlinskih vrst bomo ugotavljali s pomočjo analize ortofoto posnetkov in posnetkov satelita Sentinel-2, izvedli pa bomo tudi terenski popis prisotnih invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst na zemljiščih v lasti MOL.

Na območju MOL bomo v času trajanja projekta organizirali 60 prostovoljnih akcij, na katerih bodo udeleženci spoznavali problematiko invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst, se najpogostejše vrste naučili prepoznavati in tudi ustrezno odstraniti.

V projekt bomo vključili tudi otroke in starejše. V času trajanja projekta bomo organizirali 70 naravoslovno-tehničnih dni za vrtce in osnovne šole. Izvedli pa bomo tudi 30 delavnic za starejše, kjer se bodo udeleženci naučili prepoznavati tujerodne rastline in kako jih predelati v koristne izdelke. < Manj

Oglejte si posnetek

APPLAUSE - od škodljivih do uporabnih tujerodnih rastlin z aktivnim vključevanjem prebivalcev

Projekt naslavlja nerešena vprašanja glede ravnanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinami v smislu zero-waste pristopa in krožnega ... Preberi več > Projekt naslavlja nerešena vprašanja glede ravnanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinami v smislu zero-waste pristopa in krožnega gospodarstva.

Odstranjene invazivne tujerodne rastline pri nas trenutno kompostiramo ali sežigamo, s pilotnim projektom predelave v papir na polindustrijskem nivoju pa smo v Ljubljani že dokazali, da jih je mogoče uporabiti tudi v druge namene.

Predlagani sistem ravnanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinami temelji na izobraževanju in sodelovanju s prebivalci Ljubljane ter treh principih delovanja:

»Naredi sam«
»Predelaj z nami«
»Oddaj v zbirnem centru«

Več tukaj: https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/applause/ < Manj

Oglejte si posnetek

RogLAB - kreativno in inovativno središče

V središču Ljubljane se bo tovarna Rog, nekdaj pomembno industrijsko središče, prelevila v sodoben ustvarjalni prostor.

RogLab je prvi korak ... Preberi več > V središču Ljubljane se bo tovarna Rog, nekdaj pomembno industrijsko središče, prelevila v sodoben ustvarjalni prostor.

RogLab je prvi korak: majhno kreativno stičišče, polno opreme za hitro prototipiranje; ustanovila ga je Mestna občina Ljubljana.

Skupaj s 40 lokalnimi in mednarodnimi partnerji RogLab oblikovalcem, umetnikom in podjetnikom nudi opremo in tehnično pomoč pri izvedbi inovativnih zamisli.

Mnogi ustvarjalci se osredotočajo na izzive, ki jih prinaša življenje v urbanem okolju, in pereče družbene probleme.

V šestih letih obstoja je RogLab gostil več kot 4500 posameznih uporabnikov.

70 % med njimi je žensk. Poleg tega je v RogLabov izobraževalni program letno vključenih več kot 200 otrok.

S pomočjo RogLaba Mestna občina Ljubljana v malem merilu preizkuša načine dela, ki bi lahko postali bistven del bodoče revitalizirane tovarne Rog.

Z inovativnostjo in izvirnostjo bo tako ponovno služila ustvarjalnemu, podjetniškemu duhu Ljubljane. < Manj

Oglejte si posnetek

RogLAB - kreativno in inovativno središče

V središču Ljubljane se bo tovarna Rog, nekdaj pomembno industrijsko središče, prelevila v sodoben ustvarjalni prostor.

RogLab je prvi korak ... Preberi več > V središču Ljubljane se bo tovarna Rog, nekdaj pomembno industrijsko središče, prelevila v sodoben ustvarjalni prostor.

RogLab je prvi korak: majhno kreativno stičišče, polno opreme za hitro prototipiranje; ustanovila ga je Mestna občina Ljubljana.

Skupaj s 40 lokalnimi in mednarodnimi partnerji RogLab oblikovalcem, umetnikom in podjetnikom nudi opremo in tehnično pomoč pri izvedbi inovativnih zamisli.

Mnogi ustvarjalci se osredotočajo na izzive, ki jih prinaša življenje v urbanem okolju, in pereče družbene probleme.

V šestih letih obstoja je RogLab gostil več kot 4500 posameznih uporabnikov.

70 % med njimi je žensk. Poleg tega je v RogLabov izobraževalni program letno vključenih več kot 200 otrok.

S pomočjo RogLaba Mestna občina Ljubljana v malem merilu preizkuša načine dela, ki bi lahko postali bistven del bodoče revitalizirane tovarne Rog.

Z inovativnostjo in izvirnostjo bo tako ponovno služila ustvarjalnemu, podjetniškemu duhu Ljubljane. < Manj

Oglejte si posnetek

Energetsko napredni: Prenove 48 objektov v lasti MOL

V Mestni občini Ljubljana že od leta 2013 skrbimo za energetske prenove
objektov v naši lasti. Javne objekte opremljamo s sodobno in ... Preberi več > V Mestni občini Ljubljana že od leta 2013 skrbimo za energetske prenove
objektov v naši lasti. Javne objekte opremljamo s sodobno in okolju
prijazno energetsko infrastrukturo, katere cilj je bolj učinkovita raba
energije in posledično znižanje emisij toplogrednih plinov v okolje.

Do sedaj smo obnovili že 48 objektov. Med njimi smo
25 objektov celovito energetsko prenovili v skladu s
Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v objektih (PURES) in
zahtevami, ki jih predpisuje evropska direktiva o energetski
učinkovitosti objektov.

Začetne faze projekta energetske prenove smo izvedli
izključno prek javnih razpisov in izkoriščanja vseh
razpoložljivih finančnih spodbud. V zadnjih letih pa smo
prenove čedalje bolj zaupali modelu javno-zasebnega
partnerstva, na nivoju energetskega pogodbeništva. Leta
2017 smo s konzorcijem družb Petrol in Resalta podpisali
koncesijske pogodbe za energetsko prenovo 48
javnih objektov v lasti Mestne občine Ljubljana. < Manj

Oglejte si posnetek

Pregled dreves z arboristom Nejcem Praznikom

Zdrava odrasla drevesa največ prispevajo h kakovosti življenja v mestu. Uspevajo v težkih urbanih razmerah, kar lahko skrajša njihovo stabilnost ... Preberi več > Zdrava odrasla drevesa največ prispevajo h kakovosti življenja v mestu. Uspevajo v težkih urbanih razmerah, kar lahko skrajša njihovo stabilnost oziroma življenjsko dobo. Ker pa želimo vsako odraslo drevo kar najdlje ohraniti – od hkratni skrbi za fizično varnost okolice – individualno obravnavamo vsakega izmed njih in nenehno posodabljamo znanje in opremo pri skrbi zanje.

Podoben status imajo posebna drevesa v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, med katerimi so tudi drevesne naravne vrednote v gozdu parka. Pri slednjih se lahko zgodi, da zaradi porušitve stabilnosti v najvišji starosti drevesa le-to ogroža mimoidoče obiskovalce. Nanje lahko padejo posamezne veje, poruši se lahko celo drevo. V primeru, ko z analizo presodimo, da ob odstranitvi odmrlih vej ali cele krošnje lahko pustimo stoječe deblo za npr. duplarje, dobi tako drevo status habitatnega drevesa. < Manj

Oglejte si posnetek