Objavljamo pogovor z dr. Rokom Viharjem, namestnikom direktorja LPP, o aktualnih temah na področju javnega potniškega prometa.

Ljubljanski potniški promet (LPP) je skozi leta doživel številne preobrazbe. Začelo se je z uvedbo prvih tramvajev, nato je prešel na trolejbuse in kasneje na avtobuse. Vsak prehod je prinesel nove izzive in priložnosti, predvsem v smislu prilagajanja potrebam mestni rasti, tehnološkim spremembam in vse večjim okoljskim zahtevam. Ljubljana kot mesto, ki je prejelo prestižni naziv podnebno nevtralnega in pametnega mesta in s tem tudi uradno stopilo na pot do razogljičenja v sklopu projekta Misija 100 ogljično nevtralnih in pametnih mest do leta 2030, ter v skladu s celostno prometno strategijo, aktivno gradi svojo vizijo urbane prihodnosti. Pomemben del te vizije so ogljično nevtralen promet, spodbujanje trajnostnih oblik mobilnosti in razvoj javnega prevoza.

V zadnjih desetletjih smo bili priča velikim spremembam v prometni infrastrukturi Ljubljane. Povečanje števila prebivalcev, širjenje urbanih območij in tehnološki napredek so vplivali na razvoj javnega prevoza. Sodobni trendi narekujejo uporabo pametnih tehnologij, ki omogočajo večjo učinkovitost in zmanjšujejo vpliv na okolje. V tem kontekstu je prehod na ogljično nevtralna vozila ključnega pomena za prihodnost trajnostne mobilnosti v Ljubljani. LPP se v okviru prehoda na trajnostno mobilnost osredotoča na postopno uvajanje brezemisijskih tehnologij. V podjetju sledijo zavezam Misije 100 in načrtujejo, da bo do leta 2030 celoten vozni park ogljično nevtralen. O tem, kaj ta prehod pomeni za Ljubljano, smo se za Megavat pogovarjali z Rokom Viharjem, namestnikom direktorja LPP.

Kako LPP izboljšuje svoje storitve in kakšni so načrti za prihodnost?

V LPP stalno posodabljamo vozni park. V mestnem potniškem prometu imamo 214 avtobusov, v medkrajevnem pa 67. Od leta 2007 do danes smo kupili 166 novih mestnih avtobusov, ki so zamenjali stara vozila. Avtobusov, ki vozijo v medkrajevnem prometu, smo od leta 2007 do danes zamenjali 61. V letošnjem letu bomo posodobili floto z 8 avtobusi s pogonom na vodik. V postopku je tudi razpis za 25 električnih avtobusov. Do leta 2030 bo celotni vozni park ogljično nevtralen. Storitve LPP so se od uvedbe načina plačevanja z Urbano ter brezplačnega prestopanja v roku 90 minut in uvedbo integriranih linij, ki so za potnike pomenile tudi manjše stroške, bistveno nadgradile. V zadnjih letih se je s podaljšanjem linij mestnega prometa v sosednje občine Ljubljanske urbane regije in z izboljševanjem storitve povečala uporaba javnega potniškega prometa.

K avtobusom na alternativne pogone bi se še vrnila … Nam lahko najprej poveste, kako prilagajate potniške linije?

Linije stalno prilagajamo željam in potrebam potnikov. V zadnjih letih smo naredili skoraj 80 sprememb. S spremembami linij v Ljubljani sledimo načelu, da najmočnejše linije zagotavljajo osnovno pretočnost mesta ter zanesljivost prihodov oziroma hitrost potovanja, kar zagotavljamo z rumenimi pasovi. Poleg celotne Slovenske ceste so bili uvedeni rumeni pasovi še na odsekih Celovške, Gosposvetske, Barjanske in Dunajske ceste.

Kako pa se je s tem izboljšal potovalni čas?

Potovalni čas avtobusov na linijah, ki potekajo po omenjenih vpadnicah, se je po uvedbi rumenih pasov na teh območjih skrajšal za 3 do 5 minut, povprečne hitrosti avtobusov pa so se povečale s 14 km/h na 20 km/h. Zaradi prostega koridorja so prihodi avtobusov skladnejši z voznimi redi. Vozni redi so skrbno načrtovani in prilagojeni potrebam potnikov ter prometnim razmeram v mestu. Zagotavljamo 96-odstotno točnost odhodov z začetnih postajališč. Mestni promet v Ljubljani je široko dostopen, ker ima 97 odstotkov meščanov MOL najbližje postajališče oddaljeno manj kot 500 metrov od doma.

Pomembno vlogo pri spodbujanju uporabe mestnih avtobusov imajo tudi P+R parkirišča …

Drži. Uporabo mestnih avtobusov spodbujamo z urejanjem parkirišč P+R (po sistemu »parkiraj in prestopi«), ki jih je v MOL že sedem. Parkirnina do konca dne in dve voznini za avtobus staneta 1,30 EUR. Z izgradnjo P+R sistemov bomo tudi v prihodnje spodbujali vstop v mesto z okolju prijaznim načinom transporta (uporabo LPP, koles, peš, električna vozila). Bo pa potrebno skupaj z drugimi občinami in državo iskati rešitve glede vsakodnevnega prihoda 140.000 vozil v mesto iz drugih občin, v katerih je večinoma samo ena oseba – voznik, in glede tranzita skozi mesto.

S čim vse ste še in še boste izboljševali potovalne izkušnje za nas, potnike?

Zagotovo je pomembno, da izpostavim izboljšan dostop do informacij in splošne uporabniške izkušnje. Naj navedem najpomembnejše: Uvedli smo novo mobilno aplikacijo Urbana, ki ima vključene številne funkcionalnosti, med drugim brezstično validacijo v bližini validatorja preko bluetooth tehnologije, polnitev dobroimetja neposredno s plačilnimi karticami, nakup terminskih vozovnic, dostop do informacij o vseh oblikah mestne mobilnosti, načrtovanje poti preko multimodalnega vmesnika, odpiranje zapornic ob vstopu na zaprta parkirišča in v garažne hiše ter brezstično plačilo parkirnine, brezstično uporabo storitev P+R parkirišč, pridobitev virtualne turistične kartice, uporabo v Mestni knjižnici Ljubljana in številne druge možnosti. Z uvedbo kartičnega plačevanja na avtobusih s karticama Visa in Mastercard, smo izboljšali dostopnost predvsem občasnim potnikom, z vstopom na 2. vrata pa povečali pretočnost potnikov.

Posodobili smo sistem satelitskega vodenja avtobusov, posodobljeni pa so bili tudi prikazovalniki novic na avtobusih. Potniki vse aktualne informacije najdejo tudi na spletni strani in družbenih omrežjih.

Kot posebno dodatno storitev ste uvedli tudi Prevoz na klic, veliko dela pa imajo tudi Kavalirji …

Da, na določenih linijah, kjer je povpraševanje po prevozih manjše, smo vpeljali storitev Prevoz na klic. Gre za praktično in enostavno rešitev za prilagojen javni prevoz. Prevozi se opravljajo z električnimi vozili e-Urban, kombiji ali minibusi. S tem se preprečijo nepotrebne vožnje praznih avtobusov, hkrati pa je javni prevoz še vedno dostopen vsem, ki ga potrebujejo. Storitev je preprosta za uporabo, cenovno dostopna in omogoča učinkovito mobilnost. Cena storitve prevoza na klic je enaka kot velja za mestni javni linijski prevoz potnikov – 1,30 EUR, pri čemer veljajo tudi terminske vozovnice (mesečna, letna) enako kot na avtobusu. Plačilo za potovanje je možno s terminsko in vrednostno kartico Urbana ter mobilno aplikacijo Urbana.

In drži – Kavalirji imajo polna kolesa dela, če se tako izrazim. Za vse, ki težje hodijo, namreč nudimo brezplačen prevoz s kar šestimi električnimi vozili Kavalir. Storitev izvajamo v območju za pešce v mestnem središču. Na območju UKC Ljubljana in Onkološkega inštituta pa na voljo brezplačen Klinko Kavalir. Naj še dodam, da je Kavalir postal tudi nepogrešljiva pomoč obiskovalcem Žal.

Pred kratkim smo uvedli še storitev Prijatelj Kavalir, ki jo nudimo starejšim in ranljivejšim prebivalcem z območja Sostra. Ta storitev omogoča varen, zanesljiv in brezplačen prevoz do zdravstvenih ustanov, lekarn in upravnih enot v Ljubljani, s čimer izboljšujemo kakovost življenja tistih, ki potrebujejo dodatno pomoč pri premagovanju vsakodnevnih izzivov mobilnosti. Prijatelj Kavalir je zasnovan kot trajnostna rešitev, ki ne samo zmanjšuje vpliv na okolje, ampak hkrati tudi skrbi za tiste, ki najbolj potrebujejo podporo. Prevozi potekajo z električnim vozilom, ki ne sprošča emisij, kar dodatno prispeva k našim prizadevanjem za čistejše in bolj zeleno mesto.

Kot korak naprej štejemo integracijo javnega potniškega prometa s skupno vozovnico, tj. IJPP. Pomemben mejnik bo gotovo tudi izgradnja novega potniškega centra Ljubljana, saj se v okviru tega predvideva sprememba sheme linij LPP, kot tudi uvedba rumenih pasov v širši okolici PCL. Potnik bo v bodoče izbiral hiter in udoben prevoz z javnim potniškim prometom, ki gre lahko razvojno v korak s časom, med drugim tudi zaradi zahtev v povezavi z globalnimi vplivi onesnaževanja, vsekakor pa ni zanemarljiv tudi ekonomski vidik v primeru, da se uporabnik odpove osebnemu avtomobilu. Vsako izboljšanje v sistemu javnega prometa pomeni korak bližje k odločitvi uporabnikov za javni promet.

S tem sva se vrnila že v uvodu izpostavljeni ogljični nevtralnosti prometa … Kako vi vidite vašo vlogo pri tej res zahtevni in ambiciozni nalogi?

V LPP se zavedamo, da ima javni prevoz ključno vlogo pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Zato smo zasnovali dolgoročno strategijo prehoda na ogljično nevtralna vozila. Do leta 2030 bomo vse dizelske avtobuse nadomestili z že omenjenimi baterijskimi električnimi in avtobusi s pogonom na vodik, hkrati pa bomo že obstoječim plinskim avtobusom postopno nadomestili energent iz trenutnega metana fosilnega izvora na ogljično nevtralni biometan. To pomeni, da bo celoten vozni park ogljično nevtralen in pripravljen na izzive prihodnosti. Prvih osem vodikovih avtobusov pričakujemo v drugi polovici leta, eden pa bo prispel že prej, da bo služil kot testno vozilo za izobraževanje kadra. Obenem smo v postopku razpisa za dodatnih 25 električnih avtobusov, katerih dobavo pričakujemo v začetku naslednjega leta. Poleg neposrednega zmanjšanja emisij z uvedbo ogljično nevtralnih avtobusov ima javni potniški promet tudi pomemben posredni učinek pri zniževanju izpustov. Vsak posameznik, ki se odloči za javni prevoz namesto uporabe osebnega avtomobila, prispeva k zmanjšanju skupnih emisij v mestnem okolju. S spremembo potovalnih navad in prehodom na JPP ne le razbremenjujemo cestno infrastrukturo in zmanjšujemo prometne zastoje, temveč tudi bistveno zmanjšujemo ogljični odtis, saj en avtobus lahko nadomesti več deset avtomobilov na cesti.

S kombinacijo trajnostne prenove voznega parka in spodbujanja uporabe javnega prevoza tako ustvarjamo bolj čisto, zdravo in trajnostno mesto za vse.

Zakaj kombinacija električnih in vodikovih avtobusov?

Vsaka tehnologija ima svoje prednosti. Vodikovi avtobusi omogočajo daljši doseg in hitro polnjenje, kar je ključno za daljše delovne naloge z večjimi prevoženimi razdaljami. Baterijski električni avtobusi pa so optimalnejši za krajše delovne naloge in zaradi višjega energijskega izkoristka izboljšujejo ekonomiko delovanja. Kombinacija obeh tehnologij nam zagotavlja večjo fleksibilnost pri uporabi, boljšo energetsko učinkovitost in večjo ekonomičnost.

Hkrati je vodik ključni energijski vektor prihodnosti. Omogoča shranjevanje presežkov energije, pridobljene iz obnovljivih virov, ki jo nato lahko uporabimo za pogon vozil.

Kako bo potekalo polnjenje novih avtobusov?

Pri tem smo tesno povezani z Energetiko Ljubljana. Polnilnice za električne avtobuse bomo skupaj vzpostavili na sprva dveh, nato pa celo na treh lokacijah – na sedežu LPP in na P+R Stanežiče, kasneje pa še na sedežu družbe Energetika Ljubljana, na Verovškovi ulici. Vodikova polnilnica, katere izgradnja je v domeni sodelavcev iz Energetike, se gradi na P&R Stanežiče, kjer je že bila načrtovana polnilna postaja za stisnjen zemeljski plin. Ta polnilnica bo imela zmogljivost 160.000 kg vodika letno in bo omogočala polnjenje avtobusov na dveh priključnih mestih. Za potrebe lastne proizvodnje zelenega vodika, Energetika Ljubljana že gradi 2 MW sončno elektrarno v Kosezah, kjer bo v naslednjem letu postavljena tudi proizvodna enota za vodik. Do začetka obratovanja lastne proizvodnje in za pokrivanje razlike med proizvodno in potrebno količino vodika bo Energetika Ljubljana vodik kupovala na trgu. Cilj pa je, da se dolgoročno zagotovi oskrba vodika iz domače lokalne proizvodnje. V okviru prihodnjih investicij načrtujemo vzpostavitev fotovoltaične elektrarne tudi na strehi nove remize v Stanežičah. Ta bo omogočala neposredno napajanje električnih avtobusov ali proizvodnjo vodika iz presežkov zelene električne energije.

Zakaj selitev remize?

Selitev remize je nujna zaradi zastarelosti trenutnih objektov, ki so bili zgrajeni v različnih časovnih obdobjih – remiza iz leta 1930, delavnice iz leta 1960 in poslovna stavba iz leta 1980. Ti objekti ne izpolnjujejo pogojev za vzdrževanje sodobnih avtobusov, ki uporabljajo alternativna goriva, kot sta elektrika in vodik, brez visokih vlaganj v prenovo. Poleg tega trenutna lokacija ne omogoča širitve dejavnosti. Nova remiza bo prilagojena novim tehnologijam, kar bo omogočilo učinkovitejše vzdrževanje vozil in boljše pogoje za njihovo upravljanje.

Kakšni pa so načrti za območje, kjer se sedaj nahaja remiza?

Po selitvi remize se bo na trenutni lokaciji sprostilo 50.000 m² zazidljivega zemljišča. Večina (90 odstotkov) bo namenjenih parku, preostanek pa mestnim stanovanjem. To bo tretji največji park v Ljubljani z vodnimi površinami, ki bodo poleti hladile mestni zrak in pozimi omogočale drsanje. Nova stanovanja bodo zasnovana energetsko učinkovito, kar bo izboljšalo kakovost bivanja v mestu.

Če zaključiva ta pogovor z vizijo - kakšen bo javni promet v Ljubljani v prihodnje?

Naša vizija je oblikovati sodoben, trajnosten in prilagodljiv javni promet, ki bo učinkovito povezan z drugimi oblikami mobilnosti. Z uvedbo ogljično nevtralnih avtobusov, širjenjem mreže P+R, povečanje števila rumenih pasov ter digitalizacijo storitev želimo izboljšati uporabniško izkušnjo ter povečati privlačnost javnega prevoza. Verjamemo, da je prihodnost v pametnem, ekološkem in dostopnem javnem prometu, ki bo spodbujal trajnostne oblike mobilnosti in zmanjšal potrebo po zasebnih vozilih v mestnem središču.

Preberite tudi:

• Javno podjetje Ljubljanski potniški promet