torek, 7. 4. 2020

Iz prve bojne linije proti novemu koronavirusu

Univerzitetni klinični center Ljubljana upravičuje sloves bolnišnice najvišjega ranga
Avtorica: Alenka Klun, Univerzitetni klinični center Ljubljana

Optimizem in spodbuda javnosti sta v kriznih razmerah ključnega pomena za zdravstveno osebje – pa tudi to, da državljani še naprej ostajamo doma.

S predstojnico Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja doc. dr. Tatjano Lejko Zupanc sva se srečali na hodniku ortopedske klinike, kjer so infektologom odstopili prostore, da bi povečali posteljne kapacitete za paciente s SARS-CoV-2. »Infekcijska klinika na Japljevi je postala premajhna,« pove sogovornica in doda, da se v svoji več kot tridesetletni karieri z boleznijo, kakršen je novi koronavirus, še ni srečala. Gre namreč za edinstven virus z edinstvenimi značilnostmi, za katerega ni čisto jasno, v kakšnih okoliščinah vse se širi, saj mnogi prenašalci ne kažejo bolezenskih znakov in sploh ne vedo, da so okuženi.

Nevidni sovražnik

Pri otrocih, pravijo pediatri, okužba večinoma poteka v blagi obliki in jo lahko prebolijo v domači oskrbi, a so lahko kljub temu, da nimajo izraženih znakov, pogosti prenašalci novega koronavirusa. Prav zato, ker je sovražnik neviden, je treba še naprej upoštevati uvedene ukrepe za zajezitev epidemije in slediti navodilom pristojnih, predvsem ostajati doma, s čimer bomo še bolj upočasnili potek širjenja okužbe, poudarja infektologinja doc. dr. Mateja Logar: »Svetujemo, da se trend nadaljuje, da se še vedno ne družimo, da obiskujemo trgovine le takrat, ko je nujno, da nakupe opravimo čim hitreje, da si umivamo in razkužujemo roke, predvsem pa, da ostanemo doma.« Vsem, ki morajo tako kot zdravstveno osebje tudi v tem času hoditi v službo in so zato okužbi izpostavljeni še bolj, pa svetuje, naj se dosledno držijo navodil in uporabljajo zaščitno opremo.

Pulmolog Turel: nenavaden potek, dolgo okrevanje

Novi koronavirus se pri velikem deležu ljudi ustavi že v sluznici zgornjih dihal, pri nekaterih pa preide v spodnja dihala in poškoduje pljučno tkivo. Pri večini ga uspe zatreti imunski sistem, pri majhnem odstotku pa pljučnica napreduje in je telo ne zmore ustaviti, pojasnjuje prim. dr. Matjaž Turel, specialist internist pulmolog, vodja bolnišničnega oddelka na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana. Ko se v pljučih nabere tekočina zaradi vnetja in poškodbe, ki jo je naredil virus, pljuč ne moremo več raztegovati, dihalno mišičje odpove, dodajanje kisika ni več zadosten ukrep in je treba bolnika premestiti na oddelek za intenzivno nego. Tam mu v sapnik vstavijo cevko in ga preklopijo na respirator, ki pomaga napihovati pljuča, dovajati kisik neposredno vanje in tako zagotavljati zadostno oskrbo telesa s kisikom.

»Zdravila, ki jih preizkušajo, niso bila razvita prav za ta virus, delujejo pa na več stopnjah: skušajo ustaviti razmnoževanje virusa in zmanjšati pretirano vnetje. Raziskovalci po vsem svetu delajo na tem in mislim, da bodo zdravilo za novi koronavirus našli bistveno prej, kot če bi šlo za manj nevarno bolezen,« upa prim. dr. Turel in doda, da je novi koronavirus nenavaden tudi zato, ker pri njem ne gre za potek kot pri znanih virozah, torej s kašljem, ki se postopoma slabša, nato pa obrne na bolje. Pri bolezni covid-19 se ljudem začne stanje slabšati in težko začnejo dihati okrog šestega dne, deveti ali deseti dan pa v zgolj nekaj urah pride do napolnjenja pljuč z vnetnimi tekočinami. »Ne vemo, zakaj to nastane, najbrž se v t. i. vnetni kaskadi poviša vsebnost citokinov, ki povečajo prehodnost žil, vnetje pa je takrat že tako močno, da v pljuča prihajajo tudi celice vnetnice,« razmišlja vodja internističnega dela programa presaditev pljuč. Ker virus naredi tako hudo okvaro, okrevanje lahko traja dolgo.

Natančnejšo razlago prim. dr. Turela, kaj bolezen covid-19 pomeni za pljuča, si lahko ogledate na: https://youtu.be/a3GZReDymfg

Najbolj ogroženi starejši od 60 let

Na dolg potek okrevanja opozarja tudi dr. Tadeja Kotar z infekcijske klinike, kjer imajo zaradi novega koronavirusa največ bolnikov, starih med 60 in 70 let. Bolj ogroženi so moški, toda tako najstarejša kot najmlajša oseba, ki so jo sprejeli s to boleznijo, sta bili ženski: 25- in 95-letnica. Merilo za sprejem je predvsem oteženo dihanje, nato pa pri bolnikih spremljajo parametre, ki kažejo na ugoden ali neugoden potek bolezni. To je zelo pomembno, saj je že samo okrevanje po intubaciji in vnovično navajanje na samostojno dihanje izjemno dolgotrajen proces.»Številne raziskave kažejo, da so starejši od 60 let bolj ogroženi. Večina pričakovanih smrti pa ni samo zaradi okužbe, temveč zaradi pridruženih bolezni,«doda dr. Kotar.

Ker se stroka o tem virusu še uči in ker po bolezni ni mogoče okrevati čez noč, je infektologinja Lejko Zupanc previdna pri napovedih glede tega, kako dolgo bo trajalo izredno stanje, v katerem se je znašla Slovenija skupaj s tako rekoč vsem svetom.»Vsi bolniki na intenzivni terapiji potrebujejo kar nekaj tednov, da jih nehamo umetno predihavati, tudi bolniki na oddelkih potrebujejo kisik, hospitalizacije so dolge, zato se število bolnikov širi.«Predstojnica je izredno ponosna na svoj kolektiv: »Zelo dobro sodelujejo tudi ostali na UKC LJ, ki se je ponovno izkazal kot bolnišnica najvišjega ranga. Naši zdravniki so pod stresom, delajo cele dneve, veliko so dežurni, doma pa imajo družine, jasno, da je to stresno.«

Strah pred neznanim izzveneva prek učenja

Stopim na oddelek intenzivne terapije infekcijske klinike. Skozi okroglo okence na rdečih vratih z napisom Izolacija vidim osebje v zaščitnih oblekah in maskah, ki se sklanja nad postelje najtežje prizadetih bolnikov, priklopljenih na respiratorje. Na hodniku me sprejme diplomirani zdravstvenik Erik Mihelj, vprašam ga, kako se delovni ritem te dni razlikuje od običajnega. »Kdaj začnemo, vemo, kdaj se dan konča, pa ne natančno. Urnik je v teh dneh zelo gibljiv, situaciji se prilagajamo iz dneva v dan. Imamo tri turnuse: dopoldne, popoldne in nočno izmeno, med vikendi pa delamo ves dan.« Velik del osebja je v času epidemije ločen od svojcev, iz preventivnih razlogov in rednih stikov z okuženimi so se odločili za samoizolacijo. Tudi Mihelj svojih najbližjih ne obiskuje že kar nekaj časa, z njimi ostaja v stiku le prek telefona in spletnih klepetov.

»Vsak izmed nas ima v sebi neko upanje, ki izhaja iz strokovnega znanja in okolja samega, tu imajo pomembno vlogo naši nadrejeni, recimo moja nadzorna sestra in zdravniki, ki nam nudijo pomoč in oporo. Kolektiv je zelo povezan med sabo, k nam zdaj prihajajo tudi diplomirane medicinske sestre in zdravniki iz drugih enot UKC-ja. Zgradili smo multidisciplinarno ekipo, v kateri se spodbujamo in si zaupamo. Med nami vlada zelo pozitivno vzdušje,« odgovori na vprašanje o tem, kako pri delu vzdržujejo optimizem, ki ga je čutiti sredi delovnega vrveža na oddelku. »Ko so prišli k nam prvi pacienti, je bil seveda prisoten strah, a se je z uporabo ustrezne zaščitne opreme zmanjšal. Z vsakodnevnim spoznavanjem bolezni se lahko na vse skupaj vse bolje pripravljamo in strah izzveneva. Vseeno pa smo previdni in se varujemo, da lahko poskrbimo za najranljivejše.«

V teh dneh zdravstveno osebje, še posebej na infekcijski kliniki, dobiva sporočila podpore in zahvale iz vse Slovenije. Nekaj ur po obisku se je na Bohoričevi ulici ustavila ljubljanska gasilska brigada in z glasnim aplavzom izrekla zahvalo osebju za trud in delo. Tovrstna moralna spodbuda je pomemben dejavnik, da sploh zdržijo neusmiljen tempo, potrdi sogovornik: »Absolutno! Vsak dan dobivam sporočila prek Facebooka, SMS-a, klicev. Spodbujajo me kolegi in kolegice, prijatelji in prijateljice, starši, širše sorodstvo tako doma kot v tujini. Nudijo podporo in spodbudo, kar je v teh časih zelo pomembno, da se lažje prebijemo skozi te težke čase.« Kaj pa prosti čas, kolikor ga je? »Sproščam se z ležanjem na kavču pred televizijo, zakopljem pa se tudi v članke o zdravstveni negi v svetu, da lahko dobre prakse prenesemo v vsakdan na našem oddelku. Ostani doma je fraza, ki jo že vsi poznajo in, upam, tudi razumejo. Vsem državljanom polagam na srce, naj ostanejo doma, saj s tem največ naredijo zase in tudi nam zelo olajšajo delo.«

Preberite tudi: