sreda, 16. 5. 2018

Pet stvari, ki so naredile Ljubljano

Dr. Bernarda Županek je sodelavka, kustosinja za antiko v Mestnem muzeju Ljubljana in strokovna vodja projekta nove stalne razstave Ljubljana. Zgodovina. Mesto.

Ob prazniku Ljubljane, 9. maju, ko smo uradno odprli razstavo, je za MESTnice zapisala.

---

Pa jo imamo! Novo stalno razstavo o zgodovini Ljubljane: Ljubljana. Zgodovina. Mesto.

Ideja, v Mestnem muzeju narediti novo stalno razstavo, je zrasla iz potrebe – prejšnja se je obrabila in izpela. Že nekaj časa nam ni služila najbolje, o Ljubljani ni povedala dovolj, in ne na pravi način. S sodelavci v muzeju smo novo začeli z velikimi idejami in malimi koraki; potem so se koraki daljšali.

Kaj smo hoteli narediti? Stalna razstava je osebna izkaznica vsakega muzeja, in želeli smo dober osebni dokument, z novo fotografijo in osveženimi podatki. Hkrati pa smo želeli natisniti osebno izkaznico Ljubljane, njene zgodbe, podobe in pomena v posameznih zgodovinskih obdobjih.

Ampak, kaj dela Ljubljano Ljubljano? Kaj ima, kar druga evropska mesta nimajo? Kateri veliki dogodki so jo zaznamovali?  Kako je uspela ostati tako vitka, in ne razlezeno velemesto? Kako je ohranila in še dodala toliko zelenih površin? Kako so nekoč živeli Ljubljančani?

Tu se je zapletlo, ker – vsi imamo svoje lestvice, kandidatov je veliko, prostora malo. Najbolj klasična lestvica ljubljanskih temeljnih kamnov gre najbrž takole:

  1. koliščarji, prvi za stalno naseljeni ljudje v tem prostoru
  2. Rimljani, ki tu zgradijo prvo mesto
  3. srednji vek, ko Ljubljana prvič dobi ime Ljubljana
  4. novi vek, ko mesto dobi osnovo sedanje podobe
  5. 20. stoletje, ki pripelje do Ljubljane, prestolnice Slovencev

In osnovna zgodba, ki jo kronološko pripovedujemo na novi stalni razstavi gre res tako.

Sama imam raje drugačen, manj klasičen izbor prvih pet. Namesto obdobij vzemimo muzejske predmete, ki največ povejo o svojem času in o tem, kako jih razumemo danes.

Torej, pet naj- predmetov po mojem izboru

1. Najpopularnejši predmet na razstavi je tako gotovo 5.200 let staro leseno kolo z osjo na svetu, ki tako po starosti kot tudi po tehnološki dovršenosti v sam vrh svetovne kulturne dediščine. Odkrito je bilo čisto blizu Ljubljane, na Verdu pri Vrhniki.

Foto7 kolo A.Peunik MGML

180508 StalnaRazstava 15

 

2. Najbolj narobe razumljeni predmeti na razstavi so obeski falusne oblike iz Emone. Taki obeski v rimskem času niso namigovali na erotične vsebine, pač pa so jih ljudje razumeli kot amulete, predmete, ki odvračajo uroke in prinašajo srečo.

Foto8 falusi A.Peunik MGML

180508 StalnaRazstava 16

 

3. Najbolj inkriminirajoči predmet razstave je verjetno ponaredek pfeninga Eberharda I., odkrit na ljubljanskem gradu. Novec je za razliko od srebrnega originala izdelan iz svinca. Kdo in s kakšnim namenom se je že v 12. stoletju na gradu ukvarjal s ponarejanjem denarja, ni znano.

Foto10 srednji vek kovanec M.Paternoster MGML

180508 StalnaRazstava 10

 

4. Najlažji predmet na naši razstavi – in hkrati tudi eden najbolj pretresljivih - je listič z zabeležko o hudem potresu v Ljubljani leta 1895: »Potres hud Weliki noč na nedela svečer. …«. Na drugi strani: »Strašno je blo.« Listič so kot nekakšno časovno kapuslo našli zataknjen za podboj notranjih vrat v eni od ljubljanskih stanovanjskih zgradb.

Foto5 potres dokumentacija MGML

180508 StalnaRazstava 19

 

5. Čisto ljubljanska je tudi bodeča žica, v katero je bila Ljubljana odeta med drugo svetovno vojno in ki je ključno zaznamovala mesto. Iz žičnatega obroča pa smo Ljubljančani znali in zmogli narediti svoj največji, in vsako leto za dan zmage še kako živ spomenik.

V0002883
Foto: Matevž Paternoster

Vse to je bila in je Ljubljana. Možnosti in kombinacij je seveda ogromno. Uvrstiti se na lestvice, sploh tako kratke, ni lahka naloga.

180508 StalnaRazstava 14

 

Zato sem vesela, da je naloga (do nove stalne razstave nekje v prihodnosti:) opravljena in da ima Ljubljana novo osebno izkaznico, vi pa se po obisku naše razstave sami lahko odločite, kateri je vaš naj-predmet, in vaš najljubši ljubljanski čas.

---

Avtor vseh fotografij (razen fotografije bodeče žice) je Andrej Peunik.

Ostale zgodbe sodelavk in sodelavcev preberite v MESTnicah.