ponedeljek, 11. 11. 2019

Tukaj. Zate.

Tina Berčič je sodelavka v Javnem holdingu Ljubljana.

Najbolj uživa v objemu ljubljanskega zelenja, kjer med hitro hojo v družbi psičke nabira energijo in najbolj nore ideje. Verjame v moč prijaznosti in lepe besede, še posebej takrat, ko so dnevi "živahni"

Za MESTnice je zapisala:

---

Sem mama najstnika, kar je izredno lepo, a na trenutke prav nič enostavno, saj njegovo nihaje razpoloženja daje utrip mojemu življenju. Nikoli ne vem, kaj me čaka. Včasih so dnevi mirni, drugič zanimivo zahtevni.

Ko so hormoni na višku, moč črpam iz občutka zadovoljstva, da sem bila lahko z njim, ko me je najbolj potreboval.

Črpam iz sreče v njegovih očeh, ko je ob uvajanju v vrtec začutil, da bo prehod iz zavetja doma postopen in prijeten. Da ne bo sam. Da bom z njim, dokler se v vrtcu ne bo dobro počutil. Iz njegovega ponosa ob prvem šolskem dnevu in veselja, da je bil to poseben dan, namenjen samo njemu.

Pa iz občutkov ob njegovi neučakanosti in pristni sreči ob odvijanju daril, ki jih je prinesel, dedek Mraz, tudi v službi.

Lažje mi je, ker vem, da bom ob njem, ko se bo letošnje šolsko leto odločal, kam po končani osnovni šoli. Ob tem se večkrat zalotim ob misli, kako dobro je, da sem del sistema, ki mi daje možnosti in podoben občutek zame, občutek, da mi nekdo stoji ob strani. Kar koli bo življenje še prineslo, vem, da ne bom sama.

Predvsem pa se velikokrat spomnim, da so roke podaljšek srca. Zato sina z njimi čim večkrat objamem in mu tudi tako sporočam: »Tukaj. Zate.«.

Bodimo tukaj. Drug za drugega. Tako je življenje dosti lepše. 

---

Ostale zgodbe sodelavk in sodelavcev preberite v MESTnicah.