Športni center Stožice

izvedeno

V letu 2020 gradimo dve zunanji nogometni igrišči.

Zaključek projekta: 2020

Opis projekta

Javni del Centra Stožice smo odprli leta 2010. Od takrat pa do leta 2017 je Center Stožice obiskalo skoraj 3 milijone obiskovalcev.

Ljubljana se danes lahko pohvali z nogometnim stadionom, ki je po oceni UEFA med tremi najlepšimi stadioni v Evropi v svoji kategoriji.

Gradnja športnega kompleksa na nekoč degradiranem območju je zasnovana okolju prijazno, saj se med drugim ponaša z največjim sistemom daljinskega hlajenja v Sloveniji.

Celoten kompleks zajema nogometni stadion za 16.000 gledalcev, večnamensko športno dvorano za 12.000 gledalcev, v letu 2020 pa bodo obiskovalcem na voljo tudi zunanja nogometna igrišča.

Projekt vključuje

  • Zgradili smo dve nogometni igrišči za vadbo

    izvedeno

    Leto zaključka: 2020

    Vrednost: 1.987.166 €

    Vrednost je brez DDV.

    Zgradili smo dve nogometni igrišči z zelenicami in utrjenimi pohodnimi površinami. Dimenzija večjega nogometnega igrišča z naravno travo in namakalnim sistemom znaša 100 x 60 m, okoli igrišča pa je 3-metrski varnostni pas. Travnata površina je torej dimenzij 106 (100 m + 3 m zgoraj in 3 m spodaj) x 66 m (60 + 3 m desno in 3 m levo). Dimenzija manjšega nogometnega igrišča z umetno travo je 106 x 58,50 m. Tudi to ima 3 m varnostnega pasu. V sklopu ureditve smo namestil tudi novo zaščitno ograjo.

  • Hram športnih junakov v Stožicah

    izvedeno

    Leto zaključka: 2012

    Hram športnih junakov v Stožicah je Društvo športnih novinarjev Slovenije odprlo leta 2012 ob pomoči Mestne občine Ljubljana, Javnega zavoda Šport Ljubljana, Muzeja športa in Fundacije za šport. Prva, ki sta bila sprejeta v Hram športnih junakov, sta bila Leon Štukelj in Miro Cerar. Konec leta 2012 je bilo sprejetih še 20 športnikov, danes pa je v Hramu športnih junakov kar 56 športnikov in ekip, ki so s svojimi uspehi vidno zaznamovali zgodovino slovenskega športa.

  • Javni del Športnega centra Stožice smo odprli leta 2010

    izvedeno

    Leto zaključka: 2010

    Vrednost: 114.000.000 €

    Vrednost je brez DDV. Skupaj smo iz proračuna za projekt namenili 3 milijone evrov brez DDV.

    Na nekoč zapuščenem in degradiranem območju smo v javno-zasebnem partnerstvu zgradili nogometni stadion za 16.000 gledalcev in športno dvorano za 12.000 gledalcev. V okviru javnega dela smo uredili tudi parkirna mesta, okoliško infrastrukturo in del parka. 

    Za Center Stožice smo iz proračuna namenili 114 mio evrov brez DDV in v proračun prejeli 111 milijonov evrov brez DDV. Skupaj smo torej iz proračuna namenili 3 milijone evrov brez DDV.

    Več o projektu +

    Za projekt Stožice smo v proračun prejeli 111 milijonov evrov (brez DDV), in sicer:

    • z uspešnim mednarodnim javnim razpisom smo od zasebnega partnerja GREP dobili 81 milijonov evrov za 51-odstotno udeležbo v projektu (pravico graditi trgovski center);
    • skladno s pogodbo o opremljanju komunalne infrastrukture in plačilom komunalnega prispevka je zasebni partner izvedel in plačal 19 milijonov evrov;
    • prejeli smo 9 milijonov evrov evropskih sredstev in sredstev pristojnega ministrstva;
    • 2 milijona evrov znašajo namenska sredstva Darsa za izgradnjo vpadnice.

  • P+R Stožice ima 644 parkirnih mest

    izvedeno

    Leto zaključka: 2010

    P + R pri garažni hiši Center Stožice ima 644 parkirnih mest, od tega 60 parkirnih mest za osebe z oviranostmi in 48 parkirnih mest za avtobuse. V center mesta se lahko zapeljete z linijami 13, 18 (postajališče Center Stožice P + R) in 20 (postajališče Nove Stožice P + R). Uvoz na parkirišče je urejen iz rondoja na Štajerski cesti (Vhod-1) in iz Ceste Janeza Porente (Vhod-5).

  • Uvedli smo daljinsko hlajenje

    izvedeno

    Leto zaključka: 2010

    Postavitev prvega večjega sistema daljinskega hlajenja z nazivno močjo 7 MW in začetek izkoriščanja toplote za proizvodnjo hladu na območju Ljubljane smo izvedli v letu 2010. Sistem je namenjen oskrbi Športnega parka Stožice in poleg razbremenitve elektroenergetskega sistema predstavlja razbremenitev Ljubljanice s kondenzacijsko toploto v poletnem obratovanju vira TE-TOL Energetike Ljubljana, kar je dober primer krožnega gospodarstva.