Energetika Ljubljana

v teku

Zaključek projekta: 2024

Projekt vključuje

  • Širitev obsega oskrbe s toploto in zemeljskim plinom

    v teku

    Leto zaključka: 2024

    Javno podjetje Energetika Ljubljana vsem meščankam in meščanom zagotavlja dva temeljna sistema za daljinsko oskrbo z energijo, in sicer sistem daljinskega ogrevanja in oskrbe z zemeljskim plinom. Oba sistema oskrbe z energijo predstavljata pomemben ukrep za zmanjšanje onesnaženosti zraka s prašnimi delci PM10. Slednji v največji meri izvirajo iz emisij individualnih kurišč in prometa, zato poleg spodbujanja priklopov na daljinsko energetsko oskrbo že več let aktivno sodelujemo pri spodbujanju uporabe okolju prijaznih vozil na stisnjen zemeljski plin (CNG ali metan) ter tovornih vozil na utekočinjen zemeljski plin (LNG). Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Ljubljana zato med ključnimi ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka na področju energetike navaja širitev vročevoda in plinovodnega omrežja ter priključevanje novih stavb. Danes s toploto in zemeljskim plinom daljinsko oskrbujemo 74 %  stanovanj, cilj do leta 2024 je 80 %.

  • Posodabljanje proizvodnih virov

    v teku

    Leto zaključka: 2021

    Toplota za potrebe daljinskega ogrevanja je večinoma proizvedena v enoti TE-TOL, v kateri bo dva od treh premogovnih blokov nadomestila plinsko-parna enota (PPE). Premogovni blok 3, ki je bil leta 2008 predelan z namenom skupnega kurjenja premoga in lesnih sekancev – Energetika Ljubljana je največji porabnik lesne biomase v energetske namene v Sloveniji – bo ostal v obratovanju ter zagotavljal možnost uporabe različnih primarnih goriv in obnovljivih virov energije v enoti TE-TOL.

    Uporaba premoga v Ljubljani se bo tako z letom 2021 zmanjšala za dobrih 70 odstotkov.

  • Širitev mreže polnilnic na zemeljski plin - energija za okolju prijazna vozila

    v teku

    Leto zaključka: 2020

    V letu 2011 je Energetika Ljubljana postavila prvo javno polnilnico za vozila na stisnjen zemeljski plin (CNG) v Ljubljani in v letu 2017 prvo javno polnilnico za tovorna vozila na utekočinjen zemeljski plin (LNG) v Sloveniji.

    Uporaba vozil na stisnjen zemeljski plin (CNG) v osebnem prometu in vozil na utekočinjen zemeljski plin (LNG) v tovornem prometu predstavlja pomemben trajnostni ukrep na področju prometa, zato se njihova uporaba strateško spodbuja in pospešuje. Energetika Ljubljana si kot največji ponudnik goriva za okolju prijazna vozila na zemeljski plin v Sloveniji prizadeva za širitev uporabe in mreže polnilnic. V Ljubljani so trenutno aktivne tri polnilnice za vozila na zemeljski plin, in sicer dve za vozila na stisnjen zemeljski plin (CNG), v Šiški (od leta 2011) in na Dolgem mostu (od leta 2016), ena za tovorna vozila na utekočinjen zemeljski plin (LNG) (od leta 2017) pa v Kosezah.

    Do leta 2020 bosta postavljeni še dve, in sicer polnilnica za osebna vozila v Stanežičah (CNG) in polnilnica za osebna in tovorna vozila (CNG in LNG) na Letališki cesti.

     

  • Sončna elektrarna

    izvedeno

    Leto zaključka: 2009

    Vrednost: 348.000 €

    Sončna elektrarna je postavljena na strehi poslovno-tehničnega objekta Energetika Ljubljana na Verovškovi 62. Načrtovana proizvodnja na letnem nivoju je 75.000 kWh električne energije, pridobljene s pomočjo sonca, kar zadošča za celoletno oskrbo približno 25 gospodinjstev. Moč solarnega generatorja je 77,28 kWp.

    Gradnja sončnih elektrarn ostaja tudi v prihodnje ena od usmeritev razvojnih načrtov Energetike Ljubljana.

  • Uvedba lesne biomase za soproizvodnjo toplotne in električne energije

    izvedeno

    Leto zaključka: 2008

    Termoelektrarna Toplarna Ljubljana (danes enota TE-TOL Energetike Ljubljana) je leta 2008 v proizvodni proces toplotne in električne energije uvedla obnovljivi vir energije – lesno biomaso in tako dodatno prispevala k zmanjševanju obremenjevanja okolja v Ljubljani. S prvotnih 67.000 ton na današnjih 110.000 ton porabe lesnih sekancev v Energetiki Ljubljana letno proizvedejo dobrih 15 % toplotne in električne energije. Vsa električna energija iz lesnih sekancev je proizvedena v visoko-učinkoviti soproizvodnji in predstavlja največji delež na ta način proizvedene električne energije v Sloveniji. Energetika Ljubljana je danes največji porabnik lesne biomase v energetske namene v Sloveniji.