Poljanska cesta

izvedeno

Vrednost projekta: 3.849.559 €

Zaključek projekta: 2019

Projekt vključuje

  • Poljanska od Kopitarjeve do Ambroževega trga je urejena

    izvedeno

    Leto zaključka: 2019

    Vrednost: 4.028.983 €

    Vrednost je brez DDV.

    Celovita prenova Poljanske ceste poleg prenove kolesarskih površin, pešpoti ter cestišča vključuje tudi obnovo plinovodnega in vročevodnega omrežja ter obnovo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. 
    Od križišča s Krekovim trgom do križišča z Ulico Janeza Pavla II je promet, tako kot je bil tudi pred prenovo, urejen enosmerno, razen za avtobuse in kolesarje. 

    Ureditev kolesarskih in peš površin sodi v projekt ureditve kolesarske mreže v MOL, ki je podprt z mehanizmom CTN in ga delno financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

    Celotna investicija investitorjev MOL, JP Energetika Ljubljana d.o.o. in JP VO-KA d.o.o. znaša 4.028.983 EUR brez DDV, od tega MOL 2.918.980,17 EUR brez DDV. Delež RS in ESRR je 1.196.823,78 EUR.

    Logo EKP sklad za regionalni razvoj SLO slogan7

    Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

    https://www.eu-skladi.si/

     

    Več o projektu +

    Za prenovo je bil izbran vodilni partner Nigrad d.o.o. skupaj s partnerjema KPL d.o.o. in Prenova-gradbenik d.o.o. Za arhitekturno zasnovo je poskrbel Rok Žnidaršič, za projekt prometne ureditve pa Boštjan Račič.

    Cilj projekta

    Cilji projekta so izboljšati varnost udeležencev v cestnem prometu, povečati pretočnost kolesarskih vpadnic v mesto z namenom čim širše uporabe, ustvariti povezano in pregledno mrežo odprtih kolesarskih stez visoke kakovosti na celotnem območju Mestne občine Ljubljana, ki bodo enako dostopne za vse, varne in prepoznavne ter ohraniti in urediti naravne elemente javnega prostora ter tako izboljšati turistično ponudbo. Ključnega pomena je predvsem zagotavljanje ustreznih in primernih kolesarskih in peš površin, ki bodo prispevale k razvoju trajnostne mobilnosti, s tem pa tudi k izboljšanju kakovosti zraka v mestu in k boljši povezanosti po funkciji različnih delov mesta, izboljšanju kakovosti življenjskega prostora v urbanem območju, povečanju prometne varnosti ter posledično k privlačnosti prostora tako za meščane kot tudi za obiskovalce mesta.