Laibach: Svoboda vodi ljudstvo

Razstava plakatov 1980–2020

V javnosti ni povsem znano, da od ustanovitve leta 1980 Laibach ustvarja likovna in vizualna dela, in sicer plakate, slike, lesoreze, instalacije, videe, performanse in umetniške revialne projekte. Zanje se je prijel izraz Laibach Kunst.

Laibach Kunst zaznamuje samosvoj ustvarjalni retroavantgardni princip, ki je nastal s kompleksnim prepletom nove podobe neoekspresionizma, postkonceptualnih praks, pankovskega načina dela »naredi-sam« in heartfieldovskega kolažiranja. Iz te nevarne mešanice je zrasel specifični laibachovski vizualni izraz, ki sloni na eksplozivni apropriaciji popularnih podob, pripadajočih raznim kulturnim okoljem z največkrat nasprotujočimi si ideologijami, kot so križ, skodelica kave, kovinar, jelen, bobnar …

V produkciji Laibach imajo posebno mesto plakati. Njihovo osnovno nalogo, ki je v tem, da morajo v kakofoniji urbanega okolja pritegniti pozornost javnosti, so člani skupine Laibach povsem osvojili in jo nadgradili, tako da niso samo posredniki informacij o dogodku, temveč so komentar družbenega dogajanja. Ta dvojna vloga je bila navzoča že na njihovih treh inavguracijskih plakatih, s katerimi so leta 1980 napovedovali prireditev Alternativa slovenski kulturi v trboveljskem Delavskem domu, v katerem naj bi imeli svojo prvo razstavo in koncert.

Vendar so bili ti plakati za Jugoslavijo ekscesni, v okoliščinah po smrti njenega dolgoletnega vodje Josipa Broza Tita pa eksplozivni. Črni križ, ki suvereno zavzema ves prostor plakata, industrijski delavec z vihtečim kladivom in dve figuri v bojnem spopadu, od katerih ena dviguje nad drugo nož, so vsebovali toliko nedorečenih in dvoumnih pomenov, da jih je bilo treba umakniti, prireditev pa odpovedati, o čemer so se razpisali mediji in problematizirali poseganje oblasti v umetniško ustvarjanje.

Ikonografija s teh prvih plakatov se je z leti nadgrajevala in dopolnjevala z novimi apropriacijami. Delovala je kot laibachovska likovna sporočilna koda. Njeno prepoznavnost je skupina tudi konkretno uporabila v času prepovedi uporabe imena Laibach, ki jo je sprejela Občina Ljubljana, da bi preprečila po njenem mnenju družbeno škodljivi vpliv skupine. Namreč, na plakate, ki so decembra 1984 oglaševali koncert v Mladinskem domu Malči Beličeve v Ljubljani, so dali samo podobo črnega križa. Čeprav ni bilo imena, so vsi vedeli, za kaj gre. Z močjo podobe so preigrali diskriminirajočo prepoved.

V štiridesetih letih so za koncerte, gledališke predstave, filme in razstave skupine Laibach nastali številni plakati. Izbor za razstavo na Ljubljanskem gradu je narejen tako, da opozarja na nekaj osnovnih značilnosti njihovega delovanja. Govori o štiridesetletnem obstoju, razvejanem mednarodnem delu in multimedijskem ustvarjanju. Kaže razvoj in variacije posameznih likovnih kod laibachovske ikonografije in razpon oblikovanja od začetne »naredi-sam produkcije«, ki je zavedno delovala robato in nekultivirano, do uglajene profesionalne izvedbe, ki še vedno preizprašuje ustaljene družbene norme in proizvaja paradoksalne družbene učinke. To pa je poglavitna moč umetnosti skupine Laibach.

Kustosinja razstave: Lilijana Stepančič

 

Za obisk razstave priporočamo vožnjo s tirno vzpenjačo.