Tina Pustovrh Puc: Vsako drevo sporoča svojo zgodbo

Razstava

Le kdaj in kolikokrat se človek resnično globoko potopi v naravo, v gozd, v samo drevo, v del drevesa in se pri tem resnično ustavi? Le kdaj in na kakšen način mu uspe zaznati in slišati njegovo zgodbo? Je čutenje narave res postala prava umetnost?

Kot avtorica projekta si želim naravo prenesti v kulturo. Čutenje življenja je namreč podobno kot čutenje kulture. Brez pristnega čutenja ni pravega, globljega vrednotenja. Kot brez narave ni zdravja. In brez ustvarjanja ni stika.

Na svojim umetniških fotografijah dreves, ki mi iz dneva v dan razgaljajo svoj vihravost, barvitost, stabilnost, moč in ranljivost, želim upodobiti in vzbuditi nekaj več. Želim predstaviti njihove zgodbe. Želim, da se opazovalcu fotografije čas ustavi. Da se ga zgodba drevesa dotakne drugače. Da v njem vzbudi tisto nekaj več, ki mu narekuje, daje čas za življenje, čutenje, stik z naravo, stik s sabo, stik z zdravjem, stik z umetnostjo in kulturo.

Izjemnim fotografijam, ki razkrivajo resnično življenje dreves, dodajam njihove zgodbe, njihova sporočila svetu. Izjemna in edinstvena kombinacija fotografije, ki vsebuje tudi kratek literarni zapis, je lahko nekaj, kar v umetnosti (še) ni vsakdanje. Kot umetnik črk, besed, stavkov, sporočil in fotografij se sprašujem, če ni morda čas, da tudi literarna beseda postane vizualna umetnost.