Osnovna šola Prule je s šolskim letom 2011/2012 vstopila v svoje drugo stoletje obstoja.

Ob tej priložnosti je bila v četrtek, 27. oktobra 2011, svečana akademija ob 100-letnici OŠ Prule, na kateri so zbrane nagovorili ravnatelj OŠ Prule Dušan Merc, ravnatelj OŠ Janeza Levca Matej Rovšek in ljubljanski župan Zoran Janković.

V počastitev 100-letnice obstoja in delovanja OŠ Prule je šola pripravila razstavo »Tiski in druga gradiva OŠ Prule«, likovno razstavo mednarodnega natečaja »Otroška grafika« na temo secesije in svečano akademijo, na kateri so se predstavili današnji učenci šole, šola pa se je zahvalila nekdanjim zaposlenim, ki so pomembno prispevali k strokovnemu delovanju in napredku OŠ Prule: ge. Mariji Matkovič, učiteljici razrednega pouka in učiteljici v podaljšanem bivanju, ge. Olgi Novak, učiteljici v podaljšanem bivanju, ge. Mileni Strmčnik, učiteljici razrednega pouka, ge. Cirili Pivk Pirnat, učiteljici razrednega pouka, ge. Miji Struna, učiteljici tehničnega pouka, ge. Renati Cizelj, učiteljici geografije, ge. Danijeli Škrajnar, učiteljici slovenščine, ge. Mariji Primc, šolski knjižničarki in ge. Zorki Bečaj, šolski psihologinji.

Iz zgodovine osnovne šole Prule

OŠ Prule je bila ustanovljena kot IV. mestna deška ljudska šola, ki jo je ustanovil deželni šolski svet 10. 7. 1910. Gradnja se je začela jeseni 1910 in se zaključila jeseni 1911. Na državni posesti med današnjo Praprotnikovo, Prijateljevo, Janežičevo ulico in Prulami naj bi po prvotnih načrtih stala državna obrtna šola, ki pa so jo potem zgradili na današnji Aškerčevi cesti.

Načrte za poslopje je izdelal mestni arhitekt Ciril Metod Koch. Stavba je bila zgrajena po modernih načelih tedanjega secesijskega sloga in je ustrezala standardom popotresne obnove Ljubljane. Njen tloris je bil zasnovan simetrično, v obliki črke E. Šolsko poslopje se je ponašalo z enajstimi učilnicami z visokimi okni, telovadnico, kopalnico, ordinacijo za šolskega zdravnika, šolsko knjižnico za učence in učitelje, centralno kurjavo, sistemi za odplakovanje in zračenje ter šolskim vrtom. Šola je bila uradno odprta 16. 9. 1911, vendar pa ob otvoritvi šola še ni bila dokončana, zato se je pouk pričel 25. 9. 1911. O tem je s kratko notico poročal tudi časnik Slovenec.

Prvi ravnatelj in ustanovitelj Osnovne šole Prule je bil znameniti pedagog Janez Levec, šolski nadzornik, ki je posebno pozornost namenil otrokom z zmanjšanimi umskimi sposobnostmi. Zato je jubilej OŠ Prule tudi jubilej začetka slovenskega šolskega sistema za otroke s posebnimi potrebami. Tako je tudi OŠ Janeza Levca, ki je danes samostojna institucija in skrbi za otroke s posebnimi potrebami, del stoletnice OŠ Prule.

V šolskem letu 1911/12 je bilo v to šestrazredno šolo vpisanih 295 učencev, poleg tega pa sta za 24 učencev v poslopju delovala dva oddelka pomožne šole. Otrokom revnih staršev, ki so bili zaposleni in zato niso mogli nadzorovati svojih otrok v izvenšolskem času, je šola nudila dnevno zavetišče, v katerega so bili učenci vključeni po pouku. V tem času so iz ljudske kuhinje prejeli toplo kosilo.

Jeseni 1914 je šolski vodja učiteljstvo šole seznanil, da šolski prostori niso uporabni, saj jih je zasedla vojska. Najprej so se v stavbi zbirali črnovojniki, potem se je v stavbi nastanila druga »kompanija« 27. pehotnega polka, nekaj časa je bil v stavbi tudi oddelek vojnih invalidov, od 15. 6. 1915 dalje pa je bila stavba v rabi kot vojna infekcijska bolnišnica. Pouk IV. mestne deške ljudske šole se je najprej preselil v dekliško šolo pri sv. Jakobu, nato pa v I. mestno šolo na Ledini. Oddelka pomožne šole pa sta se najprej preselila na II. mestno šolo, kasneje na šentjakobsko šolo, od 1916/17 pa do konca vojne pa v prostore II. mestnega oblastnega vrtca v Cerkveni ulici v Trnovem. Pouk je bi med vojno tudi prekinjen, na sploh pa zelo okrnjen.

Med vojnama so z ustanavljanjem meščanskih šol na ljubljanskih deških šolah ukinjali šeste razrede in šola je postala petrazrednica z eno paralelko. Na Prulah je bil dograjen most, zato se je šolski okoliš premaknil iz Stare Ljubljane v Trnovo in Mestni log. Septembra šolskega leta 1926/27 je šolska stavba zaradi silnih poplav nudila prebivališče poplavljencem, učenci pa so bili dva dni pouka prosti.

Med drugo svetovno vojno, konec aprila 1942, je šolsko poslopje zasedla italijanska vojska, zaradi česar so morali učenci do 20. oktobra tega leta pouk obiskovati na II. deški ljudski šoli. Pouk so motili razni vojaški ukrepi. Avgusta 1943 je mestno županstvo v šolsko stavbo z gradu preselilo 14 družin, ki so zasedle večino šolskih prostorov in za pouk so bile na voljo le tri učilnice. Naslednje leto je šolsko poslopje zasedla nemška vojska. Kljub vsemu je šolsko poslopje vojno prestalo nepoškodovano, povsem uničen pa je bil šolski vrt.

Po vojni se je v šolsko poslopje preselil prulski vrtec, na šoli so začeli delovati različni krožki, in pionirska organizacija. V kleti so opremili kopalnico z osemnajstimi prhami, vodo so napeljali v zbornico in bazen na šolskem vrtu, en prostor so preuredili v posvetovalnico za starše, v enem prostoru pa so uredili ambulantno sobo. V šolskem letu 1958/59 so se štirirazredne osnovne šole preoblikovale v osemrazredne. Osemletna šola se je imenovala Osnovna šola Prule.

Leta 1963 so se začeli zemeljski izkopi za gradnjo prizidka s telovadnico in novimi učilnicami. To je omogočilo, da se je s šolskim letom 1964/65 začel pouk odvijati le v dopoldanski izmeni. Da bi lahko uvedli celodnevno osnovno šolo, so leta 1977 začeli z gradnjo drugega prizidka. Prizidek je bil dograjen leta 1979 in šola je začela izvajati celodnevni pouk, ki je bil organiziran vse do šolskega leta 1988/89. Od tega leta dalje pa je bil na razredni stopnji organiziran dopoldanski pouk z oddelki podaljšanega bivanja.

11. novembra 1985 so Osnovno šolo Prule preimenovali v Osnovno šolo Toneta Seliškarja, torej po slovenskem pisatelju, ki je na šoli poučeval ročna dela, in sicer kar 17 let. Nanj spominja njegov doprsni kip, ki še danes stoji na zelenici ob vhodu v šolo. Septembra 1992 pa se je šola preimenovala nazaj v Osnovno šolo Pule.

S šolskim leto 1991/92 so se v pouk vpeljala tri ocenjevalna obdobja in eksterno preverjanje znanja učencev osmih razredov. V sedmih razredih se je začel uvajati nivojski pouk matematike. Nivojski pouk in nacionalno preverjanje znanja sta se ohranila tudi z uvedbo devetletnega programa osnovne šole, ki se je na šoli začela uvajati s šolskim letom 2003/04. Z uvedbo devetletke pa so se začeli izvajati tudi izbirni predmeti, predvsem pa se je spremenil način poučevanja v prvem triletju osnovne šole, kjer se je uvedlo tudi opisno ocenjevanje znanja pri vseh predmetih.

V stotih šolskih kronikah od začetka delovanja šole, ki so shranjene v Mestnem arhivu Ljubljana, bi našli podatke, na katere bi lahko bili zelo ponosni. »Prule so bile vedno tudi bolj ali manj kritične in uporne zoper nasilje države in birokratov in njihovih neutemeljenih in oblastniških zahtev, vedno so bile pokončne in neupogljive,« ugotavlja današnji ravnatelj OŠ Prule, g. Dušan Merc. Uporni, intelektualno samozavestni in tudi nekoliko samosvoji učitelji OŠ Prule so bili poleg Toneta Seliškarja še Janez Jalen, Julijan Slapšak, Branka Jurca, Angela Vode in drugi.