21. marca 2014, na svetovni dan lutk, je v Narodnem muzeju Slovenije svoja vrata odprla razstava "100 let slovenske lutkovne umetnosti", na kateri je razstavljenih več kot 200 lutk najpomembnejših slovenskih likovnih umetnikov.

Razstavo so pod vodstvom Mini teatra Ljubljana in Unime Slovenija pripravila slovenska lutkovna gledališča, Gledališki muzej Slovenije, Muzej novejše zgodovine Slovenije in Narodni muzej Slovenije, avtorja razstave pa sta Agata Freyer in Edi Majaron. Največja zahvala gre Lutkovnemu gledališču Ljubljana, iz fundusa katerega je večina razstavljenih lutk.

Likovna dramaturgija je kompleksna likovna zvrst, ki od ustvarjalca zahteva najprej splošno znanje likovnih zakonitosti, poznavanje bistva gledališke kostumografije in scenografije, predvsem pa mora razumeti bistvo lutkovnega gledališča, ki nikakor ni pomanjšana oblika »velike scene«, ampak ima svoje zakonitosti nadrealnega, presenetljivega in zahteva prostorsko predstavljivost. Pri nastajanju lutkovne predstave je likovnik glavni režiserjev sodelavec, saj skupaj sprejemata odločitve o najpomembnejših elementih likovne stilizacije: o izboru lutkovne tehnike, materialu, barvah, oblikah in proporcih v odnosu do lutkarja – interpreta.

Osnovni izziv je režiserjeva ideja, kaj bi rad z izbrano temo sporočil občinstvu, torej KAJ in ZAKAJ, ob tem pa seveda še KOMU. Na vprašanje KAKO likovnik odgovarja tako, da je lutka razvidna in razumljiva: na skicah poišče način stilizacije v osnovnih linijah in barvnih odtenkih, pri tem je izbira tehnologije pomemben del likovne dramaturgije – ta je ogrodje vsake lutkovne predstave.

Slovenski likovnimi umetniki so se s svojim osebnim »rokopisom« radi odzvali povabilu režiserjev k sodelovanju pri nastajanju lutkovnih predstav. Večkrat so sami realizirali svoje skice, seveda ob sugestijah tehnologov. Ti so znali svetovati tudi tistim, ki so se z oblikovanjem lutkovne predstave srečali prvič. Z znanjem in kreativnostjo so omogočili, da so iz skic nastale lutke zaživele na odru.
V Lutkovnem gledališču Ljubljana je treba na prvem mestu omeniti Cirila Jagodica, ki je tehnološko osmislil izvirno marionetno vodilo – horizontalno »ljubljansko vago«.
Med najpomembnejše slovenske likovnike in tehnologe zadnjega stoletja pa je treba omeniti Milana Klemenčiča, Nika Kureta, Nikolaja Pirnata, Lojzeta Lavriča, Ajše Pengov, Mare Kraljeve, Slavka Hočevarja, Franceta Miheliča,Toneta Kralja, Marlenke Stupica, Jožeta Ciuhe, Milana Bizovičarja, Jožeta Tisnikarja, Petra Černeta, Janeza Vidica, Lidije Osterc,Tomaža Kržišnika, Kostje Gatnika, Matjaža Schmidta, Marjana Mančka, Marije Lucije Stupica, Danijela Demšarja, Jake Judniča, Agate Freyer, Brede Varl, Silvana Omerzuja, Barbare Stupica, Eke Vogelnik, Igorja Cvetka, Braneta Solceta, Alojza Zormana Fojža, Eve Tršar, Andreja Štularja, Sabine Šinko, Jasne Vastl in Gregorja Lorencija.

Čudovit izbor več kot 200 lutk najpomembnejših slovenskih likovnih umetnikov, ki so oblikovali lutke za slovenska lutkovna gledališča od začetkov 20. stoletja do zadnjih let, si lahko ogledate do 8. junija 2014, pozneje pa se bo razstava selila še v Beograd, Kotor, Bar, Zagreb, Subotico, Novi Sad in Budimpešto.