V Ljubljani smo gostili 2. mednarodni urbanočebelarski simpozij, na katerem so domači in tuji predavatelji razpravljali o pomenu, trendih in izzivih urbanega čebelarstva doma in izven naših meja.

Strokovnjaki, čebelarji in ljubitelji čebelarstva so v sklopu trinajstih predavanj izvedeli več o novostih urbanega čebelarjenja v Ljubljani, njegovi zgodovini ter kako se čebelari v Berlinu in po svetu. Dotaknili so se izzivov urbanih čebelarjev, kot sta bolezen huda gniloba čebelje zalege in nevarnosti herbicida glifosata. Med drugim so govorili tudi o čebelarskih tehnologijah ter o potrebnih spremembah čebelarske zakonodaje. Na čebelarstvo pa so pogledali tudi nekoliko nekonvencionalno z vidika filozofije na ravni človeka, inteligence in Zemlje. Strokovni del sta zaokrožila predstavitev knjige Barbare Bajd »Kranjska sivka - Čebelica od kod in kam?« ter razstava tehnološke inovacije koridorja za preprečevanje čebeljega ropa Damirja Škrabana.

Gorazd Trušnovec, urbani čebelar in soustanovitelj zavoda Medtem je na simpoziju izpostavil: "Urbano čebelarjenje postaja vedno bolj priljubljeno v slovenski prestolnici kot tudi po svetovnih metropolah. Ob tem pa zaradi vse večje zgoščenosti lokacij zahteva še več znanja in pozornosti za uspešno sobivanje ljudi in čebel. Potrebno se je namreč zavedati, da so za čebelarjenje v mestu priporočeni tudi nekateri specifični pristopi. Zaradi številnih pozitivnih odzivov na lanski 1. mednarodni urbanočebelarski simpozij, smo se odločili srečanje ponoviti in razširiti. Ponudili smo večji nabor tem, povabili več predavateljev ter pripravili širši nabor izhodišč, za katere smo prepričani, da so bila zanimiva tako za čebelarsko stroko in prakso kot za širšo javnost."

Podporniki, predavatelji in obiskovalci so se strinjali, da so tovrstni dogodki pomembni in da jih je potrebno spodbujati, da bi dosegli večjo prepoznavnost urbanega čebelarjenja in omogočili uspešnejše delo urbanim čebelarjem.

Pomembna vloga Mestne občine Ljubljana

Ob dolgoletni zgodovini čebelarstva na območju Ljubljane smo na Mestni občini Ljubljana v zadnjih letih začeli aktivno spodbujati čebelarjenje z namenom povečanja in razvoja čebelarstva v urbanem jedru ter širšem mestnem območju. Med drugim smo zasnovali Čebeljo pot, ki jo koordinira Maruška Markovčič: »Urbano čebelarstvo v vedno večji meri postaja del vsakdana v Mestni občini Ljubljana. Je pomemben del našega projekta Čebelja pot, katerega glavno poslanstvo je osveščanje meščanov o pomenu čebel za naše preživetje, ohranjanje biodiverzitete in okolja. Čebelja pot, ki združuje 34 partnerjev, deluje po principu sinergije in predstavlja gibanje enako mislečih. S pomočjo urbanega čebelarjenja ljudje ponovno vzpostavljajo stik z naravo, ki nas obkroža. Simpozij je dober primer širjenja naših zornih kotov pogleda na čebele v mestu od kulture do narave, gospodarstva in dediščine. Menim, da bi tovrstnih srečanj in posvetov moralo v bodoče biti še več.«

Na območju Ljubljane deluje kar 3 % vseh slovenskih čebelarjev, ki imajo več kot 4.500 panjev. Povezani so v štirih čebelarskih društvih (Barje, Ljubljana Moste-Polje, Tacen in Ljubljana Center). Za čebele skrbimo tudi tako, da na javnih površinah sadimo trajnice z mnogo medovitimi rastlinami.

Čebelja pot

Čebeljo pot smo zasnovali leta 2015, danes pa povezuje že 35 članov, od izobraževalnih in kulturnih institucij, institucij povezanih z zdravjem do gospodarskih institucij ter seveda čebelarjev in čebelarskih društev. Razvila se je v gibanje podobno mislečih, s katerim skrbimo za dobrobit čebel v mestu.

Podrobnosti o naši skrbi za čebele si lahko ogledate tukaj.