petek, 4. 3. 2011

Antični Grki na Hrvaškem

V Mestnem muzeju Ljubljana je izjemna gostujoča razstava Antični Grki na Hrvaškem na ogled do 30. maja 2011.

Razstava, ki pripoveduje o prvih stikih Grkov z vzhodno obalo Jadrana in kasnejši kolonizaciji, je nastala v okviru mednarodnega sodelovanja med zagrebško galerijo Klovićevi dvori, Hrvatskim restauratorskim zavodom, Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije – Restavratorskim centrom ter Muzejem in galerijami mesta Ljubljane pod pokroviteljstvom slovenskega in hrvaškega ministrstva za kulturo ter Mestne občine Ljubljana.

266 izjemnih eksponatov

Razstava je rezultat več kot dveletnih prizadevanj skupine hrvaških strokovnjakov iz Galerije Klovićevi dvori. Razstavljeni eksponati (v Ljubljani jih je na ogled 266) so najlepši in najbolj pomembni predmeti iz časa od 12. do 1. stol. pr. n. št., zbrani iz 33 hrvaških muzejev, institucij in privatnih zbirk (Split, Vis, Hvar, Pula in drugi). Med njimi izstopa kip Hrvaškega Apoksiomena, mladeniča - atleta, ki se po vadbi čisti s posebnim strgalom. Kip, ki je eden od osmih znanih primerkov na svetu in ga je leta 1998 naključno odkril turist potapljač jugovzhodno od otoka Lošinja, bo poleg Firenc prvič na ogled izven Hrvaške.

Življenje, pomorstvo in smrt, umetnosti, religija in miti

Razstava Antični Grki na Hrvaškem je v prvem delu zastavljena kronološko. Na začetku z veliko karto grške kolonizacije obiskovalcu predstavi, od kod so Grki krenili, kakšna je bila njihova smer gibanja ter kako veliko območje so okupirali. Grki so Jadransko obalo kolonizirali v t. i. sekundarnem valu kolonizacije, od 4. stol. pr. n. št. naprej.

Uvodni del prikazuje na pomorstvo vezane predmete: amfore, ladijska sidra, kotle za kuhanje in podobno. Naslednji del razstave predstavlja obdobje pred grško kolonizacijo Jadranske obale, ko so grški predmeti prihajali na Jadransko obalo kot darila, trgovsko blago. Nato sledi del posvečen kolonizaciji dalmatinskih otokov Vis, Korčula in Hvar. V zadnjem delu je razstava tematska. Del je posvečen onstranskemu življenju: najdbe iz grobišč in kamniti nagrobniki z grškimi napisi. Obiskovalci pa si bodo lahko ogledali tudi najdbe, povezane z mitologijo, religijo in umetnostjo. Slednja izpostavlja portret boginje Artemide iz 4. stol. pr. n. št., najdene na otoku Vis.
Nadstropje višje si bo v ločenem prostoru moč ogledati še najdragocenejši predmet na razstavi, celo postavni bronasti kip Apoksiomena. V spremljajoči razstavi boste izvedeli vse o njegovem odkritju, analizah, raziskavah in restavriranju.

Za najmlajše pa je pripravljen poseben mišji kotiček (v levi podlahti Apoksiomena so namreč odkrili ostanke gnezda glodavca, verjetno miši, ki so se nastanile v kipu okoli leta 20 pr. n. št.).

Iz zakladnice mestnega muzeja Ljubljana: Grški skarabej z Vrhnike

Ob razstavi Antični Grki na Hrvaškem bomo v Zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana v okviru stalne razstave Obrazi Ljubljane na ogled postavili pomembno arheološko najdbo z Vrhnike – skarabej, ki je bil v 1. ali 2. stol. n. št. izdelan v grških delavnicah. Gre za prvo tovrstno najdbo na slovenskem ozemlju.

Več o razstavi in bogatem spremljevalnem programu lahko preberete na spletni strani Mestni muzej in galerije Ljubljana.