V evropskem tednu trajnostnega razvoja smo tudi v Ljubljani ponosni na številne dosežke, predvsem na področju trajnostne mobilnosti.

K rasti kolesarskega prometa smo poleg številnih infrastrukturnih novosti, ki prispevajo k varnosti kolesarjev, pomembno pripomogli tudi z uvedbo sistema samopostrežne izposoje mestnih koles BicikeLJ, maja 2011 (vrednost projekta javno-zasebnega partnerstva: 1,8 milijona evrov).

Kolesa v sistemu BicikeLJ dopolnjujejo sistem javnega prevoza v Ljubljani in so okolju prijazna oblika mobilnosti. Prva ura uporabe je brezplačna, kar je med uporabniki zelo dobro sprejeto, saj je takšnih brezplačnih potovanj kar 98 odstotkov. Ob zagonu je bilo uporabnikom na voljo 300 koles na 30 postajah. Priljubljenost sistema je presegla vsa pričakovanja, zato mrežo postajališč in koles vztrajno širimo. Uporabnikom je bilo konec leta 2017 na voljo že 580 koles na 58 postajah.

Od 12. maja 2011, ko je sistem BicikeLJ pričel delovati, do vključno 30. maja 2018 je bilo opravljenih 5.081.354 vseh izposoj. 

Zadovoljstvo s kolesarjenjem v Ljubljani vsako leto večje

Ljubljanska kolesarska mreža je tako kot že v letih 2013 in 2017 tudi letos merila kolesarsko klimo. Poročilo predstavlja rezultate kolesarske klime v Ljubljani za leto 2018 za namen kolesarskega letopisa 2018. Poleg rezultatov za leto 2018 je bila opravljena tudi primerjava z rezultati leta 2013 in 2017. Anketo je izpolnilo 1.071 anketirancev, od tega 1.013 preko spleta. Pri tem je treba upoštevati, da niso vsi izpolnili celotne ankete (948 jih je anketo končalo), so pa izpolnili dovolj, da so bili upoštevani v analizi.

Opaziti je splošen trend izboljšave zadovoljstva s kolesarjenjem v Ljubljani. Rezultati 2017 so v splošnem podobnim tem iz leta 2018, rezultati 2013 pa so praviloma slabši od let 2017 in 2018.

Z vidika omrežja so med leti 2013 in 2018 izboljšali vsi elementi. Razen količine in udobje/širine kolesarskih površin so se izboljšali tudi v primerjavi z letom 2017, vendar je razlika neznačilna.

Z vidika varnosti kolesarska kultura ostaja na enaki ravni, zadovoljstvo glede kraj koles se je poslabšalo, izboljšal pa se je vidik konfliktov s pešci izven območij za pešce. V letih 2013 in 2017 specifičnega vprašanja o konfliktu v območju za pešce ni bilo, je pa bila opravljena bolj obsežna raziskava o sobivanju pešcev in kolesarjev. Zato je za 2013 bilo upoštevano vprašanje, ki je najbolj primerljivo z letom 2018, in sicer »Pešci me med kolesarjenjem ne motijo« (upoštevani so bili odgovori samo kolesarjev, brez pešcev). Ocena se je od takrat poslabšala.

Z vidika odnosov z ostalimi udeleženci, predvsem v motornem prometu, so se ocene v primerjavi z 2013 izboljšale za vse elemente, enako velja za odnos medijev in politikov.

Primerjava kolesarjenja z ostalimi prevoznimi načini je edina skupina vidikov zadovoljstva, kjer se je ocena poslabšala – tako v primerjavi z 2013 kot 2017. Vendar gre še vedno za najbolje ocenjeni kategoriji.

Z rezultati smo zadovoljni, saj podatki kažejo izboljšanje zadovoljstva s kolesarjenjem v Ljubljani. Prepričani smo, da se bo to še povečalo, saj že v letošnjem načrtujemo številne infrastrukturne izboljšave.

Načrti za letošnje leto

Na seznamu izbranih operacij ZMOS-a v 1. fazi neposredne potrditve operacij za sofinanciranje z mehanizmom celostnih teritorialnih naložb so za MOL že potrjeni projekti Ureditve kolesarske mreže MOL na Dunajski, Vodnikovi, Drenikovi in Njegoševi ter Celostna ureditev Poljanske ceste.

CP predstavlja dobro osnovo za pridobivanje evropskih nepovratnih sredstev, ki bodo v okviru nadaljnjih razpisov namenjeni ukrepom na področju trajnostne mobilnosti. Osredotočili se bomo predvsem na izboljšanje razmer za kolesarje, saj smo tudi v postopku izdelave v Celostne prometne strategije pri vključevanju javnosti spoznali, da si največ ukrepov želijo prav kolesarji. V sklopu razpisov smo že prejeli sklep o sofinanciranju kolesarske steze na Parmovi ulici, celostne ureditve Erjavčeve ulice in tudi ureditve avtobusnih postajališč. Oddali smo še vloge za celostno ureditev Trubarjeve ulice, ureditev kolesarske steze na Zaloški cesti, na Litijski cesti in na Prešernovi cesti, pričakujemo pa tudi sredstva za izgradnja P+R parkirišča Stanežiče.

V načrtu oz. v teku so tudi drugi projekti prenov cest z izboljšavami tudi za kolesarje, in sicer prenove Gosposvetske ceste  in Dalmatinove (že v teku), Slovenske ceste, Kersnikove, Vošnjakove, Župančičeve ulice, Cigaletove ulice na odseku od Tavčarjeve do Trdinove ulice, poleg tega pa tudi prenove cest v sklopu projekta Čisto. Zate. (aglomeracije) – več tukaj.

Pusti se zapeLJati