V Galeriji Kresija bo do 21. maja 2014 na ogled razstava "Cukrarna, od tovarne sladkorja do tovarne kulture", na kateri je predstavljen projekt prenove Cukrarne, zasnovan v arhitekturnem biroju Scapelab.

Malo zgradb je v Ljubljani tako poznanih, kot je Cukrarna.
Industrijska revolucija, vojne, požari, potresi, umetniško gibanje moderne in finančne avanture so iz nje izklesale prvovrstno stavbno dediščino, izjemno tako po obliki kot vsebini. Dolga leta je bila stavba prepuščena naključnim posegom in vztrajnemu propadanju, z letošnjim letom pa njena skoraj dvesto let stara zgodba dobiva sodoben in navdihujoč obrat.
S prenovo Cukrarne, zasnovane v arhitekturnem biroju Scapelab, bo mesto hkrati dobilo zametek širitve mestnega središča, nov prostor kulture in bodočo atrakcijo sprehajalcev in obiskovalcev glavnega mesta.

Cukrarna je stavba z mnogimi sloji – zgodbe in dogodki zadnjih dvesto let so se dobesedno vpili v njene opečnate zidove. Čeprav je na prvi pogled brez vrednosti, v svojih utrujenih zidovih nosi bogato vsebino. V tem smislu je ena dragocenejših stavb v mestu Ljubljana, dediščina, za katero nedvomno velja, da jo je potrebno obnoviti ter s primernimi vsebinami oživiti tako, da bo spet postala del aktivnega življenja mesta in bomo nanjo lahko ponosni.

Veličastna zgodovina
Rafinerijo sladkorja sta leta 1828 postavila Rossman in Pelican, trgovca iz Trsta. Za naložbo sta se odločila zaradi sprememb carinske zakonodaje v tedanji avstro-ogrski monarhiji in s tem med prvimi izkoristila prve zamahe industrializacije, s tem pa tudi globalizacije. Prav v Cukrarni so leta 1835 pognali prvi parni stroj na Slovenskem, kar stavbo uvršča med zibko slovenske industrije.

S pritegovanjem dodatnih lastnikov in kapitala je tovarna dobivala dodatne kotle, zmogljivosti in prostore. Hitro je pridobila dve nadstropji, leta 1854 pa je zrastel tudi prvi podaljšek. Sledila so leta širitev, prezidav in dozidav, s katerimi je Cukrarna dobila značilno sestavljeno strukturo. Na svojem višku je v Cukrarni delalo več kot 200 delavcev, njeni lastniki pa so desetletja beležili krepke dobičke. Leta 1858 je razvoj navidezno ustavila nesreča. Požar, ovekovečen tudi v sliki Franza Kurza Goldensteina- Cukrarna v plamenih, je bil po pričevanjih očevidcev tako strahovit, da se je stopljen sladkor cedil v Ljubljanico, “ki je več dni tekla rjava in sladka”. Dejanski vzrok za zaustavitev proizvodnje pa je bila nova tehnologija pridobivanja sladkorja iz sladkorne pese, odkrita v Franciji.

Stavba je nato večkrat zamenjala namembnost. Nekaj časa so v njej stanovali vojaški rekruti, kasneje je postala tobačna tovarna, po še enem požaru pa je Cukrarna cesarstvu služila kot kasarna. Po potresu leta 1895 so se vanjo zatekle družine brez strehe nad glavo. Med njimi tudi gospodinja Polonca Kalanova, ki jo danes poznamo kot stanodajalko Josipa Murna. Za prva imena slovenske moderne - Murna, Ketteja, Cankarja, Župančiča, Prijatelja in druge - je bila sobica v zapuščeni stavbi dom in hkrati prostor ustvarjanja. Tu so se družili, prebirali svojo poezijo in v njej ustvarili nekatera svoja najbolj znana dela. Po drugi svetovni vojni je Cukrarna postala zatočišče za ljudi z roba družbe, za brezdomce, mezdne delavce in prostitutke.

Projekt popolne prenove
Ob zgodovinskih in kulturnih razsežnostih Cukrarna zaseda tudi zelo pomembno lokacijo v urbanistični zasnovi Ljubljane. Postavljena je na samem začetku predvidenega razširjenega mestnega središča in bo tako ena od programskih atrakcij promenade, ki bo od Špice in preko mestnega središča segala do novega Fabianijevega mostu. S programskim oživljanjem Cukrarne bo vzpostavljena nova programsko atraktivna točka, pomemben gradnik širjenja središča Ljubljane proti vzhodu.

Prenove objekta s tako pomembno vlogo se je Mestna občina Ljubljana lotila načrtno in preudarno. Leta 2009 je razpisala anonimni javni natečaj za rešitev ureditve območja Cukrarne in med 16 prispelimi predlogi je strokovna žirija izbrala predlog arhitekturnega biroja Scapelab. Prenova historične stavbe sodi v prvo fazo urejanja širšega območja ob Poljanski cesti. Idejna zasnova za prenovo Cukrarne je bila pripravljena leta 2013, leta 2014 pa je bilo pridobljeno tudi gradbeno dovoljenje, kar omogoča sodelovanje na razpisih za pridobitev evropskih sredstev.

Cukrarna je bila skozi zgodovino večkrat prezidavana in dograjevana, večkrat so njeno strukturo spreminjale tudi nesreče, požari in vrste nepremišljenih prezidav in preureditev. Zaradi vseh teh prekrivajočih in nasprotujočih si posegov, projekt prenove predvideva popolno odstranitev vseh notranjih konstrukcij. Ohranja zunanje ostenje stavbe, nosilca industrijskega duha, kot ga varuje tudi začita Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

V historično ostenje so vstavljeni moderni postori, namenjeni razstavljanju kulturne produkcije. Vstavljeni so na način, ki je izrazito sodoben in zavestno odstopa od obstoječe zgodovinske materije zunanjih zidov. V novonastali praznini sta dva velika programska volumna, lebdeča nad parterjem in med seboj povezana z mostovi in dvigalom. Ti volumni od zunaj tvorijo jasno sliko novega, sodobnega posega v zgodovinsko tkivo, navznoter pa delujejo kot prilagodljiv galerijski in prireditveni prostor. V prenovljeni Cukrani bodo svoj prostor našli tudi jazz klub, restavracija, multimedijski prostor ter specializirana knjigarna in knjižnica. V kleti zgradbe je predvidena sodobno opremljena delavnica kot podpora produkciji. Južno dvorišče je oblikovano kot prireditveni prostor, s stopničasto dvigajočimi se sedišči pod krošnjami dreves.

Nova priložnost mesta Ljubljana
S prenovo Cukrarne bo Ljubljana pridobila razstavne prostore velikih dimenzij, ki bodo lahko poleg manjših gostili velike razstave in dogodke, kot sta denimo uspešna BIO in Grafični bienale. V nove razstavne prostore se bodo preselile tudi dejavnosti nekaterih drugih galerij (denimo Jakopičeve), tako da se število razstavišč v mestu ne bo povečevalo. V poklon slovenski moderni bo Cukrarna postala nova tovarna kulture, prostor živahnega prepleta sodobne umetniške produkcije vseh zvrsti, ki bo generiral nov razvoj mesta ter bo zanimiv tudi v smislu turistične ponudbe mesta.

S projektom prenove Cukrarne je Ljubljana dobila možnost ohranitve in hkrati sodobne intrepretacije svoje kulturne in industrijske dediščine. Vrtiljak nenehnih preobrazb Cukrarne - tovarna, uspešno podjetje, vojašnica, zaklonišče, prostor gibanja moderne, ubožnica, nesojeno nakupovalno središče – se bo tako na novo zavrtel s preobrazbo v prostor umetnosti. Ljubljana pa bo z atraktivno prenovljeno nekdanjo tovarno stopila korak bližje k uresničitvi vizije razširjenega mestnega središča mesta in jo metaforično spremenila v “tovarno” kulture.