16. oktobra obeležujemo svetovni dan hrane. Po zadnjih podatkih v Sloveniji zavržemo 150 tisoč ton hrane, kar je približno 72 kilogramov na prebivalca. Toliko hrane zavržemo v celi verigi proizvodnje, v povprečnem gospodinjstvu smo odgovorni za približno tretjino zavržkov (24 kilogramov na prebivalca). Raziskava Evropske komisije je pokazala, da v evropskem gospodinjstvu na tak način vržemo stran 250 evrov letno.

Spremenimo odnos do hrane

Ponosni smo, da smo skupaj s Snago - največjim slovenskim komunalnim podjetjem, med prvimi začeli zavedati svoje moči in odgovornosti, ki jo imamo pri spreminjanju (potrošniških) vedenjskih vzorcev svojih uporabnikov.

O problematiki zavržene hrane in o razlogih zanjo se v zadnjem času veliko govori. Mi smo se odločili, da je čas, da pogledamo globlje in se vprašamo, ali je naš odnos do hrane kot osnovne dobrine (dovolj) spoštljiv – in če ni, kaj bomo spremenili.

Zato s Snagino družbeno odgovorno pobudo Dvigni glas proti zavrženi hrani opozarjamo na problem zavržene hrane in problematiziramo svoj odnos do hrane v družbi izobilja ter pretirane potrošnje. Glavne pobudnice kampanje so kante, ki so se decembra 2015 zbrale na osrednji ljubljanski tržnici in s transparenti z napisi ”Če smo na ulici, še ne pomeni, da smo lačne!”, ”Site smo zavržene hrane”, ”Dvigni glas proti zavrženi hrani!” opozorile na (napačen) odnos do hrane in vse nas pozvale k spremembam.

 

10 praktičnih nasvetov za nič zavržene hrane

Podatki kažejo, da na svetu zavržemo približno tretjino vse pridelane hrane. V gospodinjstvih pristane največ hrane med odpadki zato, ker kupimo in pripravimo več hrane, kot jo potrebujemo, porabe hrane ne načrtujemo in ostankov velikokrat ne znamo pametno uporabiti.

Zmanjševanje količin zavržene hrane od nas ne zahteva, da se postavimo na glavo. Z majhnimi in preprostimi spremembami lahko naredimo veliko.

1. Naložite si aplikacijo za kuharske recepte ali izdelovanje nakupovalnih seznamov. Najbolje oboje. Tako boste imeli ideje, kaj storiti s hrano, ki jo želite zavreči, vedno pri roki.
2. V trgovino ne hodite lačni, sicer boste zagotovo kupili ogromno nepotrebnih izdelkov. Vedno vzemite nakupovalni seznam, sicer boste kupovali brezglavo. V trgovino tudi ne hodite vsak dan – hladilnik ni nikoli tako prazen. Določite raje dan ali dva v tednu za nakupovanje, nato pa vsak mesec vsaj enega od teh dni namenoma preskočite.
3. Ne kupujte izdelkov samo zato, ker so v akciji. Ste prepričani, da boste v naslednjih nekaj mesecih pojedli XXXXXXL paket slanih palčk z dodatkom sezama? Bodite iskreni do sebe – je to sploh nekaj, kar bi sicer uvrstili na svoj nakupovalni seznam?
4. Roki trajanja niso božje zapovedi, so le orientacijsko sredstvo. Kakšen dan čez rok vas ne bo pokončal.
5. Pred hladilnikom vedno sledite načelu PNPV – prvi noter, prvi ven. Prednost imajo sveže sestavine, konzerva tunine bo zdržala še do naslednje olimpijade. 
6. Neugleden kos zelenjave in zmehčan kos sadja sta stvar oblike, ne vsebine. Izkoristite njune hranljive snovi za juho ali smoothie. Tudi pijača iz obtolčene pločevinke ima še vedno isti okus.
7. Kuhajte z glavo, ne z očmi. Če se spravljate v kuhinjo sestradani, od predvidene količine odštejte polovico – še to zna biti preveč. Če skuhate preveč, zamrznite – neko deževno praznično nedeljo popoldne vam bo zagotovo prišlo prav.
8. Ostanki samo izgledajo slabo (če sploh), v resnici pa so enako dobri kot takrat, ko so bili še svež obrok.
9. Enkrat na teden si pripravite obrok presenečenja. Iz omar zložite zalogo in presenečeni boste ugotovili, kaj vse skrivate doma.
10. Igrajte se igro »izprazni hladilnik« in poskrbite, da bo lačna vaša slaba vest, ne vi.

Novembra na konferenci EUROCITIES tudi o tednu nezavržene hrane

Iniciativa TEDEN NEZAVRŽENE HRANE je nastala na pobudo Luke Jezerška in njegovih podobno mislečih kolegov. V letošnjem letu pa je projekt podprl Massimo Bottura, ustanovitelj mednarodnega gibanja Food for Soul. Projekt podpiramo tudi v Mestni občini Ljubljana. Luka Jezeršek bo o projektu spregovoril na eni izmed okroglih miz v sklopu konference EUROCITIES, ki jo organiziramo v Ljubljani. 

Luka Jezeršek in Massimo Buttara.  Foto: Primož Bregar

Foto: Primož Bregar

Če v gostilni ne morete pojesti vsega, kar ste naročili, prosite natakarja, naj vam hrano zavije za domov. Ni sramotno, če meso, rižoto, kos sladice – pač karkoli, česar niste mogli pojesti, odnesete s seboj. Je pa nedopustno z okoljskega in s finančnega vidika (konec koncev ste hrano plačali), da nepojedena hrana konča med odpadki.