Na Kongresnem trgu je od 6. do 15. marca 2015 na ogled Evropska razstava o vesolju, brezplačna potujoča razstava, ki prikazuje, kako vesoljski projekti in aplikacije neposredno vplivajo na naše vsakdanje življenje.

Več kot 30.000 aplikacij se dnevno zanaša na vesoljske tehnologije, ki prispevajo k optimizaciji prometa, večji učinkovitosti v kmetijstvu in ribištvu, varstvu okolja in boljši varnosti. Razstava med drugim predstavlja ključne informacije o Evropskem vesoljskem programu, sistemih satelitske navigacije Galileo in EGNOS ter programu opazovanja Zemlje Copernicus.

Ogled Evropske razstave o vesolju je brezplačen, vse informacije bodo na voljo v več jezikih, vsak dan ob 17.30 uri pa bodo v razstavni kupoli potekala predavanja v sodelovanju s slovenskimi strokovnjaki.
Za šole bodo organizirani vodeni ogledi razstave in že pred odprtjem razstave je bilo zabeleženih 5.700 rezervacij, kar je največ od vseh mest, kjer je razstava gostovala.

Razstava bo z enkratnimi interaktivnimi, izobraževalnimi in zabavnimi prikazi opozorila na številne koristi, ki jih prinašajo naložbe v vesolje. V soboto, 7. marca, boste lahko spoznali prvi slovenski mikrosatelit za opazovanje Zemlje. V ponedeljek, 9. marca, bodo sodelavci Agencije za okolje odstirali vreme skozi oči satelitov in pojasnjevali, kako satelitske meritve uporabljajo pri spremljanju rastlinske odeje, poplav, oceanov in ozračja. Od torka, 10. marca, do nedelje, 15. marca, boste lahko spoznavali, kako evropski programi in vesoljske tehnologije pomagajo geodetom in kmetijskim strokovnjakom in kako delujejo satelitski navigacijski sistemi. Kaj se dogaja s človeško kožo med vesoljskimi poleti in kako bi bil videti dan brez satelitov? Kako je videti umetnost v vesolju? Razstava bo ponudila odgovore na vsa ta in številna druga vprašanja. Ne zamudite priložnosti!

Ozadje razstave

Naložbe v vodilna programa EU na področju vesolja Galileo in Copernicus bodo evropskim državljanom prinesle koristi z mnogimi storitvami in aplikacijami, ki ustvarjajo priložnosti na svetovnem trgu in nova delovna mesta ter spodbujajo gospodarsko rast.
Evropa je s programom Galileo storila korak bližje k oblikovanju lastnega pametnega satelitskega navigacijskega sistema, ki bo v mnogih pogledih koristil našemu gospodarstvu in vsakdanu. Od leta 2016 bodo z novo konstelacijo satelitov postopno na voljo boljše storitve – od natančnejše avtomobilske navigacije, učinkovitega upravljanja cestnega prometa, storitev iskanja in reševanja, varnejših bančnih transakcij do zanesljive oskrbe z električno energijo.

Po ocenah bo do konca desetletja trg globalnih aplikacij satelitskega navigacijskega sistema dosegel vrednost 240 milijard evrov. Samo v EU naj bi storitve satelitskega navigacijskega sistema ustvarile 7 % BDP-ja. Neodvisne študije so pokazale, da lahko Galileo v prvih dvajsetih letih delovanja evropskemu gospodarstvu prispeva do 90 milijard evrov.

Skupaj z Galileom evropski program opazovanja Zemlje Copernicus uporablja podatke, ki jih zbirajo sateliti, ter meritvena orodja na Zemlji za lažje raziskovanje podnebnih sprememb in okoljskih vprašanj. Natančno opazovanje stanja oceanov ali kemične sestave ozračja omogočata boljše razumevanje teh pojavov. Copernicus bo omogočal tudi varnostne aplikacije, na primer za nadzor meja. OECD ocenjuje, da bi vrednost globalnega trga za podatke komercialnega opazovanja Zemlje do leta 2017 lahko znašala do 3 milijarde evrov letno. Po ocenah naj bi koristi programa Copernicus za vsaj štiri- do desetkrat presegle stroške potrebnih naložb.

Celotna evropska vesoljska proizvodnja je vredna 5,4 milijarde evrov letno, zaposluje pa več kot 31.000 visoko kvalificiranih delavcev.

Evropska unija z enkratnim interaktivnim, izobraževalnim in zabavnim prikazom na Evropski razstavi o vesolju opozarja na številne koristi, ki jih naložbe v vesolje prinašajo evropskim državljanom za vsakdanje življenje. Ne zamudite priložnosti!

Podrobnosti o razstavi in celoten program predavanj najdete tukaj.