V sklopu projekta Urbane intervencije in ozelenitve Križevniške ulice je na Križevniški ulici, med Mestnim muzejem in novim Bregom, nastala nova kulturna četrt.

Projekt ambientalno-urbane intervencije je Robert Waltel zasnoval skupaj z drugimi ustvarjalci, stanovalci Križevniške in ob finančni podpori Mestne občine Ljubljana.

V sklopu projekta so naredili seznam pomembnih ljudi, ki so nekdaj ustvarjali na Križevniški, na ulico pa so postavili male likovne instalacije, označevalne table in napise, zelenje in cvetje ter klopi za branje in druženje. Pri zagonskih sredstvih za nakup ter najem urbane opreme in instalacij jim je na pomoč priskočila MOL, medtem ko so umetniki, ki ustvarjajo na tem koncu mesta, prispevali program.

Kulturno četrt, med Mestnim muzejem in novim Bregom, so konec avgusta odprli s performansom »Jaz, po katerem se lahko imenuje Ljubljana« v režiji Ivice Buljana, s katerim so počastili pesnika Tomaža Šalamuna, potekal pa je na različnih lokacijah okoli Križevniške ulice. Doslej so v okviru kulturne četrti potekale še ustvarjalne delavnice in predstave Mini poletja ter Festivala črk, sledijo pa branja poezije in proze ter manjši koncerti. Za nedeljo, 2. oktobra, je napovedan srednjeveški dan v Ljubljani, ki bo eden večjih projektov kulturne četrti, kmalu pa bodo pripravili tudi spoznavni večer za vse, ki ustvarjajo na Križevniški.

V prihodnosti bo to širša kulturna četrt, ki bo vključevala vse kulturne in znanstvene ustanove, ki delujejo vse do Dvornega trga, vključno s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (SAZU) in Mestnim muzejem. Pri projektu, ki je nastal pod umetniškim in izvedbenim vodstvom Mini teatra, sodelujejo še druge kulturne ustanove: Zavod za kiparstvo, Galerija Photon, Galerija Squot, Tiskarska delavnica TipoRenesansa, KUD C3 in Mestni muzej Ljubljana ter ponudniki gostinskih storitev (restavracija Shamballa, gostilna Pod skalco in restavracija Vitez). V tej ulici danes živi in ustvarja več intelektualcev in umetnikov, med njimi tudi skladatelja Urban Koder in Aldo Kumar.

Križevniška ulica, ki se je nekdaj imenovala Ribiška, je ena najstarejših ulic v Ljubljani. Na njej so imeli med letoma 1167 in 1200 svojo postojanko templjarji, nato so jih zamenjali križniki. Plemiška rodbina Spanheimov, ki je v Ljubljani v 12. stoletju ustvarila upravno središče svojih posesti na Kranjskem, je tu sezidala redovno cerkev Marije Pomočnice, ob njej pa redovno hišo z bolnišnico in šolo za vzgojo revnih otrok.

Na Križevniški so nekoč živeli, ustvarjali ali se vsaj začasno ustavili številni kulturniki, med njimi pesnik Srečko Kosovel, dramatik Matej Bor in režiser Ciril Debevec. Tu je prebivala družina pravnika in mecena Blaža Crobatha, očeta pesnice Luize Pesjakove, pri katerem je med drugim delal tudi France Prešeren. Crobathov "ljubljanski salon" je bil zbirališče slovensko in slovansko prepričanih izobražencev.

Na odprtju prenovljene Križevniške ulice sta v četrtek, 15. septembra 2011, ob 19. uri zbrane pozdravila župan Zoran Janković in podžupan, prof. Janez Koželj.