V Mantovi te dni poteka prvi Svetovni forum urbanega gozdarstva z naslovom »Spreminjanje narave mest: vloga mestnega gozdarstva za zeleno, zdravo in srečnejšo prihodnost«, kjer dobre prakse Ljubljane predstavljajo tudi sodelavci Mestne občine Ljubljana in našega javnega podjetja Snaga.

Ljubljana kot mesto v gozdu

Predstavniki MOL, Snage Ljubljana in Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (TRŠh) na forumu sodelujejo s predstavitvijo »Ljubljana – Mesto v gozdu« in evropskega projekta URBforDAN – upravljanje in raba urbanih gozdov kot naravne dediščine v podonavskih mestih.

700 delegatov z vsega sveta je pokazalo veliko zanimanja za skrb, ki jo v Ljubljani namenjamo mestnim gozdovom. Naši predstavniki so jih presenetili s podatkom o nadpovprečni površini javno dostopnih zelenih površin, predvsem parkov in gozdov v MOL.

Nastop so podkrepili s fotografijami zelene Ljubljane, ki so udeležence  navdušile. Izbrani utrinki iz zgodovine krajinskega parka TRŠh so prepričali svetovno občinstvo o bogati kulturi ohranjanja in urejanja narave in kulture v mestnem središču. Posluh občine za usmerjanje dejavnosti v mestnih gozdovih so predstavili skozi projekt URBforDAN in predvidene aktivnosti na Golovcu.

S ponosom so predstavili tudi novo službo Krajinskega parka TRŠh pri Snagi Ljubljana, pri tem pa predvsem dosežke pri vključevanju zasebnih lastnikov gozda pri upravljanju parka. Predstavitev so popestrili z dvema nagradnima vprašanjema, kjer so s simboličnimi promocijskimi darili Službe KP TRŠh večini občinstva močno vtisnili v spomin pestrost drevesnih vrst in obseg gozda, ki ju prestolnica premore.

Ukrepi Ljubljane kot dobra praksa

Namen Svetovnega foruma urbanega gozdarstva je osvetliti pozitivne primere načrtovanja, urejanja in upravljanja mestnih gozdov ter zelene infrastrukture v mestih z različnimi kulturnimi, oblikovnimi, strukturnimi in zgodovinskimi izhodišči. Dobre prakse, med katerimi so tudi ukrepi Ljubljane, prikazujejo, kako z navedenimi dejavnosti učinkovito razvijati ekonomske in okoljske storitve na teh območjih ter kako okrepiti vključevanje javnosti za tesnejšo družbeno povezanost.

Udeležujejo se ga predstavniki državnih in lokalnih oblasti, raziskovalne in akademske institucije, nevladne organizacije in strokovnjaki s področja urejanja prostora, upravljanja z mestnimi gozdovi, arboristike, krajinske arhitekture ter drugih sektorjev, ki poskušajo najti možnosti za dolgoročno sodelovanje pri razvoju strategij za mestne gozdove ter iščejo rešitve za še bolj zeleno, zdravo in srečno prihodnost.

Več informacij o skrbi za mestne gozdove v Ljubljani najdete tukaj.