Evalvacija projekta "Knjige za vsakogar" v obdobju od 1. junija do 25. avgusta 2010.

Mestna občina Ljubljana je ob pričetku izvajanja projekta Knjige za vsakogar, ki je pomemben del programa Ljubljane-svetovne prestolnice knjige 2010, napovedala, da bo javno predstavila vse ključne podatke, povezane s prodajo knjig po različnih prodajnih mestih. Po evalvaciji prvega meseca, opravljeni 1.6.2010, zdaj podajamo evalvacijo drugega obdobja, za čas do 25.8.2010. Zadnji knjigi, Graffit (izšla 1.9.2010) in Čarovnikov vajenec (6.9.2010) zato še nista del te evalvacije.

V okviru programa Ljubljane – svetovne prestolnice knjige 2010 je projekt Knjige za vsakogar tisti, ki najbolj neposredno približuje kakovostne knjige bralcem po vsej Sloveniji. V obdobju enega leta bo izšlo 21 knjižnih naslovov različnih žanrov. Knjige so v prodaji po vsej Sloveniji v knjigarnah, knjižnicah in kulturnih ustanovah na več kot 220 prodajnih mestih po ceni 3 evre, natisnjene pa so v nakladi 8000 izvodov na naslov. Od 23. aprila, ko je projekt stekel, do 1. junija 2010, je izšlo že 16. knjig, 17. in 18. pa sta izšli v začetku septembra. Bilanca drugega obdobja daje zanimivo sliko o umeščanju projekta Knjige za vsakogar na slovenski knjižni trg.

 

Splošno o projektu Knjige za vsakogar

Za slovenski knjižni trg je znano, da je povprečna naklada knjig v letu 2009 znašala 1543 izvodov na naslov, za področje leposlovja 1098 izvodov, povprečna cene knjige pa je bila 20,03 evrov. Zahtevnejše leposlovne knjige s svojo naklado v povprečju ne presegajo številke 600 izvodov. Če smo po izposoji knjig v slovenskih splošnih knjižnicah Slovenci z izposojo 12,8 izposoj per capita letno v evropskem vrhu, s prodajo 2-3 izvodov pa na evropskem dnu. Število novo izdanih knjižnih naslovov v letu 2009 je znašalo 6586 izvodov, od tega 1765 leposlovnih del, med njimi 921 del slovenskih avtorjev.

Na to stanje odgovarja projekt Knjige za vsakogar, ki povezuje založnike, avtorje, knjigarne, knjižnice in nekatere kulturne inštitucije ter je v prvi vrsti usmerjen k bralcu, zato smo ga poimenovali kampanja za promocijo branja in knjige. Obenem se s tem projektom, ki ga koordinira MOL, podpirata pa ga tudi Javna agencija za knjigo RS in Ministrstvo za kulturo RS, in katerega rezultat je obširna prodajna mreža knjig, preizkušajo nove možnosti promocije knjig in branja, ki bi dvignile kulturo kupovanja knjig pri nas. Glede na dosedanje odzive bralcev, knjigarnarjev, knjižničarjev in založnikov pričakujemo, da bomo s projektom lahko v podobnih oblikah nadaljevali tudi po koncu ljubljanskega prestolovanja knjigi. Ker se s projektom Knjige za vsakogar spreminja kar nekaj utečenih praks, ki so značilne za slovensko založništvo, želimo spremeniti tudi prakso nedostopnosti podatkov oprodanih knjigah. Uspeh ali neuspeh tega projekta se odraža v številkah prodanih knjig, vsekakor pa bodo ti podatki zanimivi za založnike in vse ostale udeležence v knjižni verigi. Seveda pa je glede na obseg projekta Knjige za vsakogar in le 21 izdanih knjig nerealno pričakovati, da bo ta projekt resneje učinkoval na knjižni trg, na katerem izide letno okoli 6000 knjižnih naslovov.

 

Prvi mesec

V prvem mesecu, od 23. aprila do 23. maja, je bilo prodanih 35.109 knjig, od tega v knjigarnah 25.024 , v knjižnicah 8.257, v kulturnih inštitucijah pa 1818. Ker knjigarn v številnih krajih po Sloveniji ni in je možnost nakupa knjig omejena, je precejšen delež prodanih knjig v knjižnicah po svoje razumljiv, saj dobro razvita knjižnična mreža v Sloveniji pokriva knjižno ponudbo na demografsko raznoliki podobi Slovenije. Po drugi strani pa podatki kažejo, da je največ knjig prodala Mestna knjižnica Ljubljana - kar 4396, ne glede na to, da je v Ljubljani največ knjigarn. Podatki o prodaji knjig v knjižnicah po Sloveniji pa razkrivajo precej natančno sliko, kako se knjige kupujejo na posameznih območjih. V Mariboru so prodali skoraj desetkrat manj knjig kot v Ljubljani, le 477, primerjalno slab rezultat so dosegli tudi v Celju (49), medtem ko so v Škofji Loki prodali kar 415 knjig. Na Štajerskem je tudi sicer prodaja zelo nizka, nasprotno pa je bila zelo dobra v Murski Soboti (208 prodanih knjig), v Grosupljem (324 prodanih knjig), zadovoljiva pa tudi na Primorskem in Dolenjskem. Opisana demografska podoba prodaje knjig je lahko dobra podlaga za premislek založnikom in knjigarnarjem, kako spreminjati navade glede kupovanja knjig in bralne kulture. Od kulturnih inštitucij, ki sodelujejo v projektu, izstopajo Kinodvor s 607 prodanimi knjigami, sledita mu Kino Šiška in Slovenski etnografski muzej.

Pri posameznih naslovih so v ospredju tri knjige Cankarjeve založbe, ki so izšle 23. aprila in so tudi najdlje v prodaji. Čitanke Borisa Pahorja, Slavoja Žižka in Svetlane Makarovič so presegle številko 5000 prodanih knjig. Pokazalo se je tudi, da so številni in odmevni dogodki v prvem mesecu svetovne prestolnice knjige, povezani z omenjenimi tremi avtorji, pripomogli k takšnemu prodajnemu uspehu. Podobno velja tudi za deset knjig Študentske založbe, ki so bile izdane v času festivala Literature sveta – Fabula 2010, ko so Ljubljano obiskali avtorji teh knjig, med njimi tudi nobelovka Herta Müller.

V prvem mesecu programa Ljubljane - svetovne prestolnice knjige 2010 smo Slovenci pokupili 27,4% natisnjene naklade prvih 16. knjig, ki so izšle v skupni nakladi 128.000 knjig. Prodajne številke kažejo, da Slovenci radi kupujemo kakovostne in bolj zahtevne knjige. Celostna zastavitev projekta Knjige za vsakogar, ki sega od izbora knjig, usklajenih prodajnih poti, dogodkov ob izdaji posameznih naslovov, do močne promocije v dnevnem časopisju, na nacionalni televiziji in radiu ter na plakatnih mestih, je podala nov model prodaje knjig v Sloveniji. Zaradi omejenega ta projekt kratkoročno ne more bistveno spremeniti knjižnega trga, lahko pa pripomore k temu, da bomo v prihodnje priča tudi drugačnim pristopom pri promociji knjig in branja, ki se bodo na koncu odražali tudi v boljših prodajnih številkah in bolje razviti bralni kulturi.

 

Obdobje od 1.6. do 25.8.2010

Podatki za drugo obdobje prodaje Knjig za vsakogar so zanimivi zaradi dejstva, ker v tem obdobju niso izšli novi knjižni naslovi in je bila promocija projekta v tem obdobju manjša, prav tako ni bilo dogodkov, povezanih z izdanimi knjižnimi naslovi. V tem času je prodaja knjig temeljila izključno na delovanju mreže prodajnih mest, kar je pomemben kazatelj njene učinkovitosti. V tem obdobju je bilo prodanih 21.926 knjig, skupno število prodanih knjig od začetka projekta do 25. avgusta znaša 57.035 izvodov. V to številko niso vključene knjige, ki so jih neposredno prodale založbe same (tudi preko internetne prodaje), ocenjujemo, da je ta številka zato višja še za približno deset odstotkov. Povedano drugače, od 16. izdanih knjig in skupne naklade 128.000 knjig je bilo do 25. avgusta prodanih 44,5 % celotne naklade.

Razmerje med številom prodanih knjig v knjigarnah in knjižnicah ostaja primerljivo z razmerjem v prvem mesecu, in sicer je bilo v knjigarnah od začetka projekta prodanih 38.467 knjig (68 % ), v knjižnicah pa 15.539 knjig (27 %). Ocenjujemo, da je navkljub poletnemu obdobju in posledično zmanjšanemu obisku knjigarn in knjižnic in zaradi poletnega odpiralnega časa le-teh, število prodanih knjig zelo solidno. Ta trdnost mreže napoveduje, da je bil celoten projekt med ljudmi prepoznan, da so ga bralci sprejeli in da ni zgolj neposredna promocija prodaje tista, ki generira njeno uspešnost. Obenem pa takšna mreža zagotavlja, da se bo konstantna prodaja knjig nadaljevala tudi v prihodnje.

Pri prodaji knjig v knjižnicah izstopa rezultat Mestne knjižnice Ljubljana, ki je prodala 7821 knjig, na drugem mestu je knjižnica Maribor s 1221 prodanimi knjigami, tretja je Škofja Loka z 808 prodanimi knjigami. Geografska podoba prodaje knjig sledi prodaji knjig iz prvega meseca.

Med knjigarnami po številu prodanih knjig izstopajo čitanke Cankarjeve založbe z 12.203 prodanimi knjigami. Sicer pa med knjigarnami po prodaji vseh naslovov izstopajo knjigarna Modrijan iz Ljubljane (1327), knjigarna Beletrina (1106) in Knjigarna Libris iz Kopra (1088). Med kulturnimi inštitucijami je najboljši rezultat dosegel Kinodvor z 863 prodanimi knjigami in Muzej na prostem Rogatec z 263 prodanimi knjigami.

Med izdanimi knjigami izstopajo knjige, ki so bile prve v prodaji, čitanke Cankarjeve založbe. Te tri knjige so dostopne le še na nekaterih manjših prodajnih mestih, založnik nima več zaloge, sam pa jih je neposredno prodal tudi precej, zato te knjige veljajo za razprodane že od srede junija. Žal se založba ni odločila za dotis. Med vsemi naslovi izstopajo še knjige Vsaka ljubezen je pesem (Društvo slovenskih pisateljev) s 4666 predanimi izvodi, Čas duše, čas telesa Toneta Pavčka (Slovenska matica) s 5073 prodanimi izvodi in Zaziban dih nobelovke Herte Mueller (Študentska založba s 4144 prodanimi izvodi.

Projekt Knjige za vsakogar je v knjigarne privabil nove kupce knjig, zaenkrat pa je težko oceniti, kako je ta projekt vplival na redno prodajo knjig, še posebej zato, ker se nahajamo v obdobju ekonomske krize in so take primerjave vprašljive. Odzivi obiskovalcev knjižnic prav tako kažejo, da so ti sprejeli možnost dodatne ponudbe v knjižnicah, ki so s tem projektom postale zanimiva prodajna mesta, še posebej zato, ker v večini slovenskih krajev knjigarn nimamo. Prav ta dostopnost knjig z vidika obsežne prodajne mreže je temeljno ogrodje projekta, saj je njegovo drugo obdobje dejansko potrdilo, da je to ključ do uspeha celotnega projekta, ne pa izključno cena knjige in njena promocija. Brez slednjega bi ne mogli doseči tako visokih prodajnih številk, naš projekt Knjige za vsakogar pa v tem ocenjevalnem obdobju že kaže, da je najpomembnejša prav fizična dostopnost knjige.

Obe v začetku septembra izdani knjigi, stripa Graffit in Flisarjev Čarovnikov vajenec dosegata odlične prodajne rezultate, kar potegne za seboj višjo prodajo tudi ostalih knjig, zato bodo septembrske številke prodaje po pričakovanju zelo visoke.

dr. Uroš Grilc, načelnik Oddelka za kulturo MU MOL

 

Izkušnje Mestne knjižnice Ljubljana

Mestna knjižnica Ljubljana se je odzvala projektu Knjige za vsakogar in sprejela koordinacijo projekta za prodajo knjig v splošnih knjižnicah. V začetni fazi projekta smo se povezali z vsemi slovenskimi splošnimi knjižnicami, jim ga predstavili ter jih povabili k sodelovanju in skupaj z njimi predelovali kar nekaj dilem. Ali prodaja knjig sodi v knjižnice? Ali s prodajo knjig ne »kršimo« osnovnega poslanstva knjižnic, ki že stoletja svoje gradivo zgolj izposojajo? Ali je knjižničar, ki posreduje informacije in izposoja knjižnično gradivo, lahko tudi prodajalec knjig? Hitro smo ugotovili, da je potrebno gledati širše, sicer odgovor ne bo pozitiven. In glede na to, da ima projekt Knjige za vsakogar za izhodišče širjenje bralne kulture in spodbujanje kvalitetnega branja s poudarkom na slovenskih avtorjih, se tudi knjižnice lahko v tem prepoznamo in sodelujemo.

V Mestni knjižnici Ljubljana smo k sodelovanju tako uspešno povabili kar 33 od 56 slovenskih splošnih knjižnic, ki z vsemi svojimi krajevnimi knjižnicami predstavljajo razvejano prodajno mrežo projekta. Število sodelujočih knjižnic bi bilo lahko še večje, vendar se nekatere knjižnice prodaji niso mogle pridružiti, oziroma so od nje odstopile zaradi pravno-formalnih razlogov, saj v svojih ustanovnih aktih kot dejavnosti nimajo navedene prodaje. Knjige iz tega projekta lahko torej v Sloveniji med drugim kupujemo v kar 116 knjižnicah. Skupaj knjige prodaja 460 knjižničarjev.

V preteklih mesecih se je pokazala tudi jasna slika prodaje. Ugotavljamo, da je precej odvisna od pripravljenosti in zavzetosti samih knjižničarjev, ki so zaradi prostora, kamor umestijo prodajno stojalo v knjižnici in predvsem bolj ali manj zavzetega promoviranja med uporabniki bistveni pri - dobri ali slabi - prodaji knjig. Pomembna promocija in vzpodbuda za prodajo bi lahko bili tudi predstavitveni literarni večeri in pogovori z avtorji, ki jih v knjižnicah ob tem projektu pogrešamo, čeprav so bili načrtovani, in bi jih veljalo v obdobju do konca projekta še organizirati. Knjižničarji iz celotne Slovenije namreč poročajo, da prodaja ob tovrstnih prireditvah in medijski promociji posameznega naslova naraste. Zagotovo pa sta bila prodaja in zanimanje za knjige najboljša in najmočnejša v prvem mesecu poteka projekta, kar je gotovo prinesla dobra promocija in seveda sam začetek dogajanj ob Svetovni prestolnici knjige. Glede na to, da smo v zadnjih 3 mesecih zaradi poletnih počitnic priča upadu prodaje, bi veljalo razmisliti o dodatni promociji.

Izkazalo se je in se še kaže, veliko zanimanje za nakup del slovenskih avtorjev (od 21 naslovov jih je 11 domačih avtorjev). V več prodajnih mestih (Ljubljana, Murska Sobota, Grosuplje, Novo mesto, Izola, Koper, Medvode, Škofja Loka) so razprodane vse čitanke Cankarjeve založbe - knjižničarji poročajo, da je zanimanje za nakup še vedno veliko. Tudi knjigi: Čas duše, čas telesa (Pavček) in Najlepše ljubezenske pesmi pri založnikih ne moremo več donaročiti, saj so zaloge razprodane, v nekaterih knjižnicah pa ju že primanjkuje.

V Mestni knjižnici Ljubljana vemo in smo tudi navajeni, da ljudje radi berejo, a vseeno smo ob tej »nacionalni akciji« presenečeni nad dobrim odzivom naših obiskovalcev in bralcev. Menimo, da je vsak na novo pridobljeni bralec uspeh, pa kjerkoli in kakorkoli je to postal. Naj ostane dober bralec, naj uživa v branju, pa naj si knjige kupuje, izposoja ali zgolj prebira v knjižnici ali knjigarni.

mag. Jelka Gazvoda, direktorica Mestne knjižnice Ljubljana