ponedeljek, 4. 4. 2011

Ljubljanska resolucija

V okviru konference Svetovni vrh knjige 2011 je bila v petek, 1. aprila 2011, podpisana Ljubljanska resolucija.

Ljubljana, nosilka Unescovega naslova Svetovne prestolnice knjige 2010 in prirediteljica Svetovnega vrha o knjigi 2011, je razglasila Ljubljansko resolucijo o knjigi, s katero v skladu z vodilnimi načeli Konvencije Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja poudarja pomen knjige kot ključne nosilke človeškega razvoja in kulturne raznolikosti.

Ljubljanska resolucija o knjigi združuje stališča, ki jih zagovarjajo Unesco ter ključne nacionalne in mednarodne organizacije, ki delujejo na področju knjige, od avtorjev, založnikov, knjižnic, knjigarn, do institucij, ki se ukvarjajo z razvojem bralne pismenosti in bralne kulture. Nosilcem javnih politik na področju knjige ter strokovnim združenjem, ki delujejo na tem področju, Ljubljanska resolucija o knjigi predlaga glavne usmeritve, ki temeljijo na posameznih dobrih praksah v različnih državah in preizkušenih dobrih praksah, ki izhajajo iz izvedenega programa Ljubljana - svetovna prestolnica knjige 2010. S temi usmeritvami bo laže postaviti trdne temelje za dolgoročni razvoj celotne knjižne verige, s tem pa mogoče povečati dostopnost knjige, spodbujati visoko kakovostno in raznoliko knjižno in revijalno produkcijo ter dvigati raven bralne pismenosti. Ob upoštevanju posebnosti posameznega knjižnega trga, ki ga pogojuje jezikovna določenost, naštete usmeritve stremijo k večji dostopnosti knjige in raznovrstnosti knjižne produkcije, to pa hkrati prinaša spodbujanje ustvarjalnosti, širjenje znanja, boljšo bralno pismenost, razvoj jezika, dviganje ravni medkulturnega dialoga, večjo kulturno raznolikost, boljšo socialno kohezivnost in kakovostno preživljanje prostega časa. Ljubljanska resolucija o knjigi zato izhaja iz razumevanja knjige kot pomembnega temelja razvoja posameznika in družbe kot celote.

Naloge državnih in lokalnih oblasti ter strokovnih združenj in organizacij civilne družbe, ki delujejo na področju knjige, segajo na različna področja, Ljubljanska resolucija o knjigi pa poudarja in priporoča v prvi vrsti tiste naloge, ki so povezane s knjigo kot javno dobrino:

1. Upoštevati je potrebno kompleksno naravo knjige ter pri načrtovanju javnih politik v odnosu do knjige vselej usklajevati kulturne, izobraževalne, znanstvene, gospodarske in socialne politike. Razvoj področja knjige je odvisen od kar najboljšega delovanja celotne knjižne verige, ki sega od avtorjev, založnikov, knjižnic, knjigarn do bralcev. Javne politike morajo zato svoje ukrepe na področju knjige oblikovati v sozvočju z delovanjem vseh naštetih členov.

2. Knjižni trg zaradi svoje pomembnosti, posebnosti in kompleksnosti terja pozornost, ne oziraje se na to, ali deluje po načelu enotne cene knjige ali ne, in ne oziraje se na njegovo velikost, saj je knjiga medij, ki se tako ali drugače nanaša na vsa področja človekovega delovanja in je zato v večjem delu stvar javnega interesa. Državne oblasti in strokovna združenja naj spričo specifičnosti knjige kot kulturne dobrine, ki posreduje vrednote in vsebine, spodbujajo akterje na knjižnem trgu, da oblikujejo najboljši model, ki bo povezal avtorje, založnike, knjigarne in knjižnice ter tako dosegel optimalne rezultate delovanja knjižnega trga in kar najboljšo dostopnost knjige.

3. Državne oblasti naj bodo pozorne na delovanje knjižnega trga z vidika davčne ureditve, in sicer tako na obdavčitev knjige kot na obdavčitev avtorskega dela in papirja. Državne oblasti morajo skrbeti tudi za ustrezno izvajanje zakonodaje s področja avtorskega prava. Obenem morajo v korist skladnega razvoja področja knjige vseskozi iskati optimalno razmerje med spodbudnimi davčnimi obremenitvami knjige ter sistemom neposrednih državnih podpor knjižni produkciji in diseminaciji knjige, kajti za veliko večino knjižnih trgov je to razmerje ključni dejavnik razvoja področja, predvsem pa odločilni dejavnik glede kakovosti, raznovrstnosti in dostopnosti knjižne produkcije.

4. Državne oblasti naj bodo v okviru neposrednih podpor založniški produkciji oziroma avtorjem posebej pozorne na prevajanje knjižnih del iz različnih svetovnih jezikov, še posebej tistih, ki so na svetovnem trgu knjig premalo zastopani, saj bo s tem bralcem na voljo produkcija različnih jezikovnih okolij, s katero je mogoče na najbolj konkreten način spodbujati medkulturni dialog, večjezičnost in kulturno raznolikost, obenem pa s prevajanjem razvijati tudi materne jezike.

5. Državne in lokalne oblasti naj sistematično skrbijo za razvoj kakovostne knjižnične mreže in posebej spodbujajo tiste programe javne službe, ki so v sozvočju z razvojem knjižnih trgov. Knjižnice so nepogrešljiv del knjižne verige in poleg šolskega sistema dolgoročno odločilno vplivajo na oblikovanje bralnih navad. Med knjižnicami je mreža splošnih knjižnic tista, ki lahko kompleksno odgovarja na potrebe lokalnega okolja glede knjižne kulture, pri čemer je potrebno knjižnice spodbujati k inovativnemu iskanju poti do bralcev, ki niso nujno povezane zgolj z izposojo knjižničnega gradiva.

6. Uvajanje novih prodajnih poti za knjigo naj odpira nove možnosti za njeno večjo dostopnost in približanje bralcem, a tudi danes je knjigarniška mreža še vedno temelj vsakega knjižnega trga in odločilni dejavnik njegove ekonomske uspešnosti. Pogoji delovanja knjigarniške mreže so v tem smislu v javnem interesu, za njeno kakovost in razvoj pa naj si prizadevajo tako državne kot lokalne oblasti.

7. Državne oblasti naj z vidika povečanja dostopnosti knjige in informacij o njih spodbujajo razvoj informacijske podpore delovanju knjižnih trgov, sistemov »knjig na trgu«, saj gre za infrastrukturno podlago, ki jo uporabljajo tako založniki, knjižničarji in knjigarnarji kot bralci in je zato v javnem interesu. Obenem je takšen sistem osnova za zbiranje relevantnih podatkov o delovanju posameznega knjižnega trga, ti pa so izhodišče za oblikovanje konkretnih ukrepov, s katerimi je mogoče odgovoriti na vprašanja razvoja področja.

8. Elektronska knjiga in elektronski bralniki niso grožnja tiskani knjigi, temveč povečujejo dostopnost in razširjenost branja ter so pomembni tudi za pridobivanje novega bralnega občinstva. Državne oblasti in strokovna združenja naj bodo pozorni na pozitivne učinke za razvoj založništva, ki jih prinaša nov knjižni nosilec, in prispevajo k ustvarjanju pogojev za skladen, uravnotežen in raznolik razvoj založništva tudi v tem delu.

9. Mednarodna in nacionalna strokovna združenja, ki delujejo na področju knjige, so eden ključnih akterjev, ki lahko prispevajo h koherentnemu delovanju knjižnega trga. Ljubljanska resolucija o knjigi priporoča, da strokovna združenja vodijo dejavno politiko za spodbujanje in izvajanje kulturnih politik v knjižnem sektorju, da izvajajo konkretne projekte, kot so kampanje za promocijo knjige in branja, in da nastopajo kot povezovalci, pri katerih se zbirajo mnenja in interesi vseh sestavnih delov knjižne verige. Obenem je ključnega pomena, da posamezna strokovna združenja na področju knjige sodelujejo in dajo svoje priznanje posebni naravi knjige kot kulturne dobrine, zagotovijo možnosti ter ustvarijo pogoje za dolgoročen in trajnostni razvoj ustvarjalnega, bogatega in raznolikega področja knjige.