Ljubljanski grad - novoustanovljeni javni zavod Mestne občine Ljubljana.

Mestna občina Ljubljana je na svoji zadnji seji Mestnega sveta v lanskem letu (20. decembra 2010) sprejela sklep o ustanovitvi Javnega zavoda Ljubljanski grad. Po izteku trimesečnega prehodnega obdobja bo novi zavod – tako pravno-formalno kot tudi funkcionalno – postal povsem samostojen zavod.

Na novinarski konferenci v torek, 1. marca 2011, na Ljubljanskem gradu so govorili o razlogih in ideji, ki je vodila k ustanovitvi novega zavoda, o dosedanjem upravljanju z Ljubljanskim gradom, s tirno vzpenjačo in stalno razstavo Slovenska zgodovina ter o glavnih dogodkih na Gradu v letošnjem letu, pa tudi o tem, kam so usmerjena prihodnja razmišljanja.

Po uvodnem pozdravu ljubljanskega župana Zorana Jankovića, je načelnik Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana dr. Uroš Grilc, povedal, da Ljubljanski grad glede na intenzivnost obnove v zadnjih letih dobiva končno podobo, temu primerno je tudi število dogodkov, zato je nova organizacijska oblika nujna. Pričakovanja od javnega zavoda Ljubljanski grad so velika, v prvi vrsti bo treba oblikovati konsistenten program, ki bo temeljil na identiteti gradu, obenem pa bo raznolikost kulturnega programa, ki sega tako od vizualnih umetnosti do glasbe, filma in gledališča, odslej še večja. A ne gre le za zelo različna področja kulture, ki sestavljajo program Ljubljanskega gradu (to je približno 500 dogodkov na leto); predvsem gre za nalogo, kako oblikovati program, ki bo nagovarjal zelo raznoliko občinstvo. Povezati vse dejavnike na gradu ter v smiselno celoto spraviti kulturno, turistično in gostinsko dejavnost je zahtevna naloga, a obenem ključna za dosego končnega cilja, da Ljubljanski grad postane najbolj obiskana turistična točka v Sloveniji. Po novem bosta v upravljanje Ljubljanskega gradu vključeni tudi tirna vzpenjača in stalna razstava Slovenska zgodovina, katere strokovni nosilec je javni zavod Muzej in galerije mesta Ljubljane.

Darko Brlek, direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana, ki je deset let upravljal z Ljubljanskim gradom, je predstavil poročilo, ki ga je Festival Ljubljana izdal v začetku letošnjega leta. V poročilu je zajetih nekaj statističnih podatkov o obisku in dogodkih; izpostavljeni so bili nekateri večji dogodki, med katerimi velja omeniti: »Funk & Latin Jazz in Film Town«, instrumentalno-vokalni projekt Roka Goloba (hkrati tudi slavnostni začetek 49. ljubljanskega poletnega festivala), Slovensko popevko 2001, Pandurjev Hazarski slovar, »Film pod zvezdami – poletni kino na Ljubljanskem gradu«, »Dunajski festival Mozartovega glasbenega filma«, koncerte Siddharte, Richarda Galliana & Tangaria Quinteta, Roya Ayersa, Maraca's Otra Vision ter New York Salsa All Stars, razstavo »Zakladi Slovenske grafike 1955–2005«, WDR Europa Forum, podelitev nagrad Civis Media Prize, protokolarni obisk Njenega veličanstva kraljice Elizabete II., komično opero F. J. Haydna Apotekar ter balet G. C. Menottia Samorog. V poročilu so prikazane tudi glavne investicije in investicijsko-vzdrževalna dela iz tega obdobja, ki jih je financirala Mestna občina Ljubljana. Med temi je zagotovo največja izgradnja tirne vzpenjače konec leta 2006, s katero je Festival Ljubljana prvo leto tudi upravljal. V začetku leta 2008 je upravljanje vzpenjače prevzelo Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice.

Direktor Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice Samo Lozej je ob tem poudaril, da se je vzpenjača kljub začetnim dvomom izkazala kot potreben infrastrukturni objekt, ki je smiselno povezal staro mestno jedro in grajski hrib ter ga s tem razbremenil številnih turističnih avtobusov in zmanjšal število avtomobilov. Vzpenjača vsako leto prepelje več kot 200.000 obiskovalcev, v decembru 2010 se je z vzpenjačo popeljal že milijonti potnik.

Od lanskega junija je Ljubljanski grad bogatejši za novo stalno vsebino – razstavo Slovenska zgodovina. Avtorji in strokovni nosilci razstave, ki bo po novem prav tako prešla v upravljanje Ljubljanskega gradu, so pomembni slovenski zgodovinarji in strokovnjaki, kustosi Muzeja in galerij mesta Ljubljane. Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij Mesta Ljubljane je ob tem povedal, da je razstava naletela na ugoden odziv tako med domačimi kot tujimi obiskovalci ter strokovno kritiko. Od junija 2010 si jo je ogledalo 72 odstotkov tujih in 28 odstotkov domačih obiskovalcev. Javni zavod Ljubljanski grad si je kot enega izmed prihodnjih ciljev zadal, da bi razstavo še bolj približali učencem 3. triade in srednješolcem, zlasti maturantom, ki se pripravljajo na maturo iz zgodovine. V sklopu posebnih vodstev po Ljubljanskem gradu bo tako na voljo tudi posebno vodenje samo po tej razstavi, v sklopu rednih vodstev pa bo prav tako vključen tudi ogled razstave.

Mag. Mateja Avbelj Valentan, v. d. direktorice Ljubljanskega gradu, je uvodoma povedala, da je zavod v prvih dveh mesecih delovanja izvedel vse nujno potrebne postopke, ki jih predvideva ustanovitev novega zavoda, da bo zavod tudi pravno formalno deloval. Ob koncu trimesečnega prehodnega obdobja bo sklenjena pogodba o prenosu dejavnosti in prevzemu delavcev med Festivalom Ljubljana, JP Ljubljanska parkirišča in tržnice in Ljubljanskim gradom, s katero bo v novi zavod prešlo tudi 16 zaposlenih s Festivala Ljubljana in 10 z JP Ljubljanska parkirišča in tržnice. Grad je dobil svojo novo celostno grafično podobo, katere avtorji so Helena Ravnikar, Amadeo Fister in Maja B. Jančič s podjetja Ambient, ki jo je na podlagi povabila k oddaji ponudbe izbrala strokovna komisija.

Ljubljanski grad ima svojo spletno stran www.ljubljanskigrad.si, ki domače in tuje obiskovalce na privlačen način popelje na pot med preteklostjo in sedanjostjo. V bližnji prihodnosti bomo dodali možnost spremljanja spletne strani v več svetovnih jezikih. Pripravili smo novo mesečno zloženko s programom prireditev za marec, ki bo postala stalnica. Prav tako je že izdelan novi turistični letak, nastaja pa tudi nabor novih turističnih spominkov, ki bodo dopolnili dosedanje, ki so na voljo v Info centru.

Novi programi s področja kulture in umetnosti, ki bodo nastajali pod novim vodstvom, bodo tako v celoti na ogled v letu 2012. Grad tudi v letošnjem letu ponuja številne programe na kulturno-umetniškem ter pedagoško-andragoškem področju, ki so bili zasnovani še v lanskem letu, ko je z Ljubljanskim gradom upravljal še Festival Ljubljana. Nekaj smo jih v prvih dveh mesecih že izvedli, še posebej dobro so bile v minulem tednu obiskane počitniške delavnice. Danes bomo na Ljubljanskem gradu odprli kar dve razstavi (prostorsko postavitev Nataše Šuštaršič Plotajs Kako naj vam prodamo modrino neba? / Zelene misli in fotografsko razstavo Paola Pellegrina »As I was Dying« v okviru festivala Slovenia Press Photo), jutri se začenja marčevski cikel predavanj z naslovom Kultura renesanse. V soboto bo pustni večer v Skalni dvorani, prihodnji teden pa bomo obeležili lep slovenski praznik – gregorjevo. Skozi vse leto bodo na programu še številni drugi dogodki, med katerimi velja posebej opozoriti na razstavi Franceta Rotarja (mala plastika in skulpture), potujočo slikarsko razstavo V iskanju izgubljenega slikarstva petih avtorjev, profesorjev Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (Emerika Bernarda, Hermana Gvardjančiča, Jožefa Muhoviča, Franca Novinca in Branka Suhyja), razstavo Karla Zelenke Miniature in slike, Grajske norčije v okviru festivala Klovnbuf, glasbene dogodke Bogdane Herman z gosti, Zmajev festival, več multimedisjkih dogodkov, plesne poletne delavnice Let's polka, cikel predavanj Človek in kozmos, tradicionalne dogodke, povezane z grajsko trto …

Dan Gradu bomo poslej obeleževali 16. maja. Na ta dan leta 1905 je namreč mesto Ljubljana pod županom Ivanom Hribarjem odkupilo Ljubljanski grad od deželnih oblasti. Tako bomo letos že dan prej (v nedeljo, 15. maja) na široko odprli grajska vrata in obiskovalcem poleg ostalih vsebin brezplačno ponudili na ogled tudi Virtualni muzej, katerega 10-letnico delovanja praznujemo prav maja letos. V letu 2001 ga je prebivalcem in obiskovalcem Ljubljane podarila Tobačna Ljubljana. V desetih letih si ga je ogledalo že več kot milijon obiskovalcev. 16. maja bomo na Ljubljanski grad povabili najmlajše in šolarje.

S področja investicij je v letu 2011 predvidena obnova trakta A – stolp strelcev – v vseh štirih nivojih. V zgornjem nivoju, osrednjem prostoru s Kobetovimi in Pregljevimi sgraffiti, je načrtovana gostilna s teraso. Servisni prostori bodo razporejeni po dveh nivojih nižje, prav tako povezava z osrednjim krožnim stopniščem in servisnim dvigalom, ki bo namenjen tudi gibalno oviranim. Razpis za gradbena dela je že zaključen, podpis pogodbe je predviden v marcu 2011, konec del pa konec leta 2011.

V tem letu bo dokončana tudi obnova Lapidarija KLMT, ki je povezovalni trakt med zgornjo postaje vzpenjače, Galerijo S, Peterokotnim stolpom, kapelo, Sklano dvorano, Gostilno na gradu in bodočo Hribarjevo dvorano. Obnova je zaradi prisilne poravnave izvajalca del, podjetja SCT d.d., trenutno žal ustavljena, vendar predvidevamo, da se bo v marcu nadaljevala in končala pred poletjem 2011.

Mestna občina Ljubljana, ki je ustanoviteljica zavoda Ljubljanski grad, zagotavlja finančna sredstva za investicije. Prav tako pokriva stroške plač zaposlenih, delno tudi materialne in programske stroške. Višina sredstev financiranja za leto 2011 bo znana po sprejemu proračuna Mestne občine Ljubljana konec marca, ko bo zavod dobil odločbo o financiranju.

Veliko misli je usmerjenih naprej, zastavljeni so novi cilji, med katerimi je nova v. d. direktorice izpostavila predvsem naslednje: »Naša želja je, da na leto na Ljubljanski grad privabimo milijon obiskovalcev. Naš grad je unikaten, zavedamo se, da je prava redkost. Glede na raznolikost vsebin in strukturo obiskovalcev Ljubljanski grad dobiva podobo slovenske akropole, kot ga je imenoval že Jože Plečnik. Celovito ponudbo kulturnih, turističnih, pedagoških, andragoških, gostinskih in drugih storitev zagotavljamo že zdaj, razvijali in dopolnjevali pa jih bomo tudi v prihodnje. Nadaljevali bomo obnovitvena dela, razširili gostinsko ponudbo, jo dopolnili tudi z vinoteko, skupaj z upravno enoto nadgradili ponudbo poročnih obredov. Intenzivno se bomo tudi v prihodnje ukvarjali s tržno dejavnostjo; dvorane v čudovitem grajskem okolju ponujajo možnosti za organizacijo najrazličnejših dogodkov (od sprejemov, konferenc, predstavitev do protokolarnih dogodkov na najvišji ravni). Tujim obiskovalcem se bomo še bolj približali s prevodi v različne svetovne jezike. Zaradi odlične lege grajske planote bomo oživili sprehajalno pot med gradom in Plečnikovimi Šancami, želimo postati vzor za ekološko delovanje z negovanjem okolice in grajskih poti. Z vsebinsko nadgradnjo, strokovnostjo osebja ter predvsem prijaznostjo želimo, da bi se obiskovalci na Ljubljanskem gradu zadržali dalj časa in se nanj tudi radi vračali.«

Javni zavod Ljubljanski grad