V sredo, 30. novembra 2011, je bila v Trubarjevi hiši literature novinarska konferenca na kateri je bila predstavljena knjiga o bogatem knjižnem dogajanju v času, ko je Ljubljana nosila Unescov naslov Svetovna prestolnica knjige.

Na novinarski konferenci je poleg župana Zorana Jankovića in načelnika Oddelka za kulturo MOL Uroša Grilca sodelovala tudi maroška pisateljica Zineb El Rhazoui, prva gostja v okviru programa Mest zatočišč za preganjane pisatelje ICORN, in predstavniki Slovenskega centra PEN.

Mestna občina Ljubljana je od 23. aprila 2010 do 23. aprila 2011 nosila Unescov naslov svetovna prestolnica knjige 2010. V letu dni je bilo izvedenih preko 1600 dogodkov s področja knjige in branja, ki so pritegnili veliko obiskovalk in obiskovalcev.

 

Ljubljana je program prestolovanja knjigi zasnovala v okviru sedmih tematskih sklopov:

- Literarni festival Literature svetovnih celin
- Knjiga in ustvarjalnost na področjih kulture
- Knjiga in mesto
- Izdaja novega kulturnega štirinajstdnevnika
- Kongres: Svetovni vrh knjige - Knjiga kot nosilka razvoja človeštva
- Ljubljana bere
- Knjižnice: središča znanja, informacij in ustvarjalnosti.

V novi knjigi z naslovom Ljubljanski knjižni pečat, Leto Ljubljane - svetovne prestolnice knjige 2010, ki jo je uredila Nada Šumi, smo prikazali pregled najpomembnejših dogodkov znotraj posameznega tematskega sklopa ter preko besedil in fotografij skušali ujeti živahnost dogajanja, z željo, da bi knjiga odražala celoten program Ljubljane – svetovne prestolnice knjige 2010, ki je tako uspešno povezal vse akterje s področja knjige.

V knjigi objavljamo razmišljanja dr. Danila Türka, predsednika Republike Slovenije in častnega pokrovitelja Ljubljane – svetovne prestolnice knjige 2010, Zorana Jankovića, župana Mestne občine Ljubljana, Irine Bokove, generalne direktorice Unesca, Borisa Pahorja, glasnika slovenske književnosti, Slavka Pregla, direktorja Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, Marjutke Hafner, direktorice Slovenske nacionalne komisije za Unesco in ostalih pomembnih akterjev na področju knjige.

Še posebej smo v knjigi izpostavili trajne pridobitve, ki bodo bogatile ljubljansko literarno življenje. To so: Trubarjeva hiša literature, Labirint umetnosti, knjigarna Kres pod gradom, spomenik slovenskim protestantskim piscem in tiskarjem, Severni mestni park s knjižnimi portali, nova enota Mestne knjižnice Ljubljana v Zadvoru, prikazali pa smo tudi projekte, ki so vzniknili v letu prestolovanja knjigi in se nadaljujejo tudi v prihodnje.

Bogat program in izkušnje programa Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010 bodo podlaga za kandidaturo Ljubljane za pridobitev stalnega Unescovega naslova mesto literature ter za ureditev
Kulturno – informacijskega centra Ljubljana na Mačkovi 1 v Ljubljani.

Prva gostja Ljubljane – mesta zatočišča za preganjane pisatelje

Mestna občina Ljubljana in Slovenski center PEN sta se v letu, ko je Ljubljana nosila Unescov naslov svetovna prestolnica knjige, dogovorila, da se bo Ljubljana vključila v mrežo mest zatočišč za preganjane pisatelje ICORN-The International Cities of Refuge Network, ki ima upravni center v mestu Stavanger na Norveškem, od koder vzdržujejo stike z izbranimi kandidati in mesti – zatočišči.
Ljubljana se je mreži formalno pridružila 14. junija 2011, konec letošnjega novembra pa smo sprejeli prvo gostjo, maroško pisateljico in borko za človekove pravice Zineb El Rhazoui, diplomirano sociologinjo religij.

Njeno delo je osredotočeno na raziskovanje religij v Maroku. Pisala je za časopis Le Journal, ki so ga leta 2010 ukinili. Je ustanovna članica gibanja MALI (Mouvement Alternatif pour les Libertés Individuelles), ki je bilo ustanovljeno v Maroku ter gibanja 20 février, ki je sopobudnik arabske pomladi. Trenutno sodeluje pri francoskem satiričnem tedniku Charlie Hebdo. V nastajanju sta njeni knjigi, v eni piše o svojih izkušnjah v gibanju MALI, v drugi pa o življenju klana Temara v Maroku. Je tudi avtorica televizijskih dokumentarnih filmov. Posebne pozornosti je bil deležen film, v katerem je prikazala kršenja človekovih pravic v psihiatričnih ustanovah. V knjižni zbirki Miniatures (francoska založba Magellan) je nedavno izšla njena zgodba Ahmed le businessman.

Zineb El Rhazoui je bila trikrat zaprta zaradi udeležbe na demonstracijah, večkrat pa so ji tudi grozili s smrtjo. Preganjana je kot odkrita nasprotnica maroške monarhične ureditve in zagovornica laične države. Preganjajo jo tudi kot podpornico in sopotnico maroškega pisatelja Ali Amarja, ki je prav tako preganjan, še posebej po objavi knjige Mohamed VI,le grand malentendu, v kateri opisuje kontroverzno vlogo vladanja maroškega kralja.

Oddelek za kulturo MU MOL je zelo dobro sodeloval z Javnim stanovanjskim skladom MOL, ki je obnovil in opremil stanovanje za preganjane pisatelje v Ljubljani.

Mestna občina Ljubljana bo ohranjala absolutno zaupnost glede vseh stikov z ICORN-om in pisateljem do njegovega varnega prihoda v mesto; krila bo vse stroške potovanja za pisatelja; določila koordinatorja, ki bo delal s pisateljem in omogočal njegovo integracijo v mesto; vzpostavila in vzdrževala varne in primerne delovne in življenjske pogoje za pisatelja; zagotovila dosegljivo zdravstveno in stanovanjsko zavarovanje; po svojih zmožnostih omogočila dostop do mestnih javnih storitev in srečanj med pisateljem in mestnimi literarnimi organizacijami; spodbujala sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami; omogočila pisatelju učenje slovenskega jezika.

Pogodba z ICORN-om traja dve leti in se s tihim dogovorom po izteku tega roka obnovi, razen, če se ne poda uradna izjava o njeni prekinitvi.

Marjan Strojan, predsednik Slovenskega centra PEN je v novembrski številki glasila Ljubljana opisal pot o uresničitvi pobude, da se Ljubljana pridruži mreži pisateljskih zatočišč s temi besedami: »Pobuda je stara natanko štiri leta in izvira od mojega predhodnika Toneta Peršaka, ki pa je hitro ugotovil, da ideja ni uresničljiva čez noč. Prva ovira je bila naša zakonodaja, ki je skladno s politiko Schengenskega sporazuma sorazmerno ozkosrčna z azilanti. Kljub temu je Peršak navezal stike s Centrom v norveškem Stavangerju, ki koordinira delo mreže ICORN in ga veže posebna pogodba o sodelovanju s Penovim Odborom za zaprte pisatelje (Writers in Prison Committee). Odbor na podlagi zbranih informacij Centru predlaga spisek pisateljev, ki takšno zatočišče nujno potrebujejo. Odločitev o tem, komu izmed predlaganih kandidatov bo mesto ponudilo svoj dom, pa je izključno v rokah mestnih oblasti in nacionalnega centra PEN.
Mrežo ICORN sta leta 1994 ustanovila pisatelj Salman Rushdie in Mednarodni pisateljski parlament (IPW) in ko je lani Ljubljana postala svetovna prestolnica knjige, se mi je zdelo, da je čas za uresničitev pobude dozorel.
Za to, da slovenska prestolnica v teh dneh nudi topel dom naši prvi gostujoči pisateljici, sta najbolj zaslužna dr. Uroš Grilc, ki se je nad našo pobudo navdušil, in seveda župan Zoran Janković, ki jo je z razumevanjem uvrstil v program trajnih pridobitev mesta v času njegovega mandata. Ljubljana je s to gesto pokazala, da ni odprta le za knjižne in druge ustvarjalne programe, ki razveseljujejo njene prebivalce, ampak se je svetovljansko odzvala tudi na humanitarni ravni in s tem po svojih zmožnostih pomagala k širjenju kritične misli in kulturnih dobrin v naši širši domovini, ki danes zaobsega ves svet. Zmožnosti pa so takšne, kakršne hočemo in si jih naredimo.
Tujina ni domovina, tudi Ljubljana ni Casablanca, toda iz Casablance v zadnjem času ne prihajajo dobre vesti. Kar lahko naše mesto ponudi pisatelju, je prijetno bivanje v okolju, ki ta hip doživlja eno največjih prenov v novejši zgodovini. Z veliko zagnanosti poskuša ujeti korak z bogatejšimi in bolj urejenimi središči, ne da bi pri tem izgubilo tisto, kar nas vsem na očeh dela za prebivalce enega najlepših in najbolj kulturnih mest v tem delu sveta.
Lahko rečem, da sem ponosen, da sta Mestni svet in župan zmogla toliko daljnovidnosti in srca ter se odločila za korak, ki v teh časih ni bil samoumeven, a ga bodo znali ceniti tudi zunaj naših mej in omejenosti.
Pisateljska gostovanja so način, kako to dejstvo trajno vpisati v drugo in drugačno kulturno zavest. Omogočajo nam intelektualni stik z ljudmi, deželami in kulturami, ki ga turistične agencije ne morejo ponuditi. Slovenski center PEN bo v času gostovanja maroške pisateljice in vseh, ki še pridejo, poskrbel za pripravo programa gostovanja, za prevode in izid v Ljubljani nastalih del, za branja, promocijo in druge prireditve in obveznosti, ki jih nase prevzema gostujoči pisatelj. Veselimo se sodelovanja s knjižnicami, s knjigarnami, s Trubarjevo hišo literature, z založbami, revijami, z gledališči in vsemi pridobitvami, ki jim s programom mest - pisateljskih zatočišč lahko ponudimo nove oblike ustvarjalnega stika in medsebojnega spoznavanja.
To slednje je dragoceno. Mi, ki tu stalno živimo in smo vsak dan izpostavljeni novostim, se ne zavedamo, kako zelo vidna so zunanja znamenja sprememb tujim očem. Še zlasti, če te oči prihajajo iz okolij, ki zaradi strahu pred posledicami dušijo vsako misel na novotarije; še posebej, če gre za spremembe v političnem in duhovnem komuniciranju, kjer so pisateljice tisti del intelektualne elite, ki je najbolj izpostavljen tradicionalističnemu preziru in roki zakona. Zato je že s svojim videzom in načinom življenja naše mesto lahko porok določenih oblik svobode. Preprosto dejstvo, da se ženska po sončnem zahodu lahko sama odpravi čez Zvezdo ali Prešernov trg, vstopi v kavarno, obišče koncert, predstavo ali samo popije kavo, je, kot nam je povedala naša gostja, neprecenljiva pridobitev njenega zasebnega življenja. A to je komaj začetek.
Kulturna, politična in verska svoboda visoko presegajo načine dnevnega obnašanja in navad. Ljudje, ki imajo toliko poguma, da se v svojem okolju zaradi javnega izpostavljanja za vrednote, ki se večini Evropejcev in Ljubljančanov zdijo samoumevne, zavestno odrečejo miru, varnosti in svobodi, si zaslužijo naše gostoljubje.«

Seznam mest, gostujočih avtorjev in druge podatke o mreži najdete na spletni strani ICORN. Kontaktna oseba za ICORN in gostujoče pisatelje pa je Jasmina Arambašić slopen@guest.arnes.si.

Oddelek za kulturo MOL