Ljubljanski grad s tematsko razstavo spominov na življenje na Ljubljanskem gradu v 20. stoletju nadaljuje odkrivanje tistega dela svoje zgodovine, ki sega v obdobje, ko so v njem še bivali stanovalci.

»Mama, a bomo graščaki?« Tako je Mojca Klemenčič, hči začetnika lutkarstva na slovenskem, Milana Klemenčiča, danes gospa častitljive starosti, vprašala mamo, ko je leta 1920 prišla z družino stanovat na Ljubljanski grad.
Grad je po svojih predhodnih vlogah trdnjave, vojaške postojanke in kaznilnice na začetku 20. stoletja postal prebivališče številnih družin. Takratne mestne oblasti so stanovanjsko stisko v Ljubljani blažile tudi tako, da so preuredile Ljubljanski grad v stanovanjski objekt, v katerem so živeli tisti, ki drugje stanovanja niso dobili ali si ga niso mogli privoščiti. Že kmalu po letu 1905, ko je grad iz državne prešel v mestno last, se je v njem naselilo okoli sto družin. S prekinitvami v času prve in druge svetovne vojne je bil Ljubljanski grad temu namenjen vse do leta 1964, ko so z njega izselili še zadnje stanovalce; takrat so se začeli dolgo pričakovani postopki za njegovo prenovo.

Razstava – razen na arhivskih virih in literaturi – temelji predvsem na spominih ljudi, ki so živeli na Ljubljanskem gradu. Ker je bila večina sogovornikov in sogovornic, ki so bili pripravljeni sodelovati, v času bivanja na gradu še zelo mlada, priča zbrano gradivo zlasti o otroškem pogledu na takratne razmere. Za tiste, ki so prispevali svoje spomine, je obdobje, ki so ga preživeli na Ljubljanskem gradu, pomembno in zelo čustveno obarvano. Kar nekaj je bilo takih, ki bi se, če bi se lahko, takoj vrnili v tisti čas … Za večino je namreč Ljubljanski grad sinonim za njihovo otroštvo.

Razstava je tematsko razdeljena na deset sklopov. Večina uporabljenih fotografij je iz arhivov Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Narodne in univerzitetne knjižnice ter osebnih arhivov nekdanjih stanovalcev. Videogradivo, uporabljeno za razstavo, je iz arhivov RTV Slovenija.

Gradivo in intervjuje nekdanjih stanovalcev so zbirali študentje in študentke Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani v okviru seminarja Razvoj slovenskega kulturnega prostora pod mentorstvom doc. dr. Mateje Habinc.

Razstava temelji na diplomski nalogi Življenje na Ljubljanskem gradu avtorice Neže Hvale. Razstavo pa so pripravili Blaž Andoljšek, Katarina Kranjec, Manca Rozman, Jerneja Šubelj in Sabina Zgonec pod mentorstvom dr. Sarah Lunaček Brumen.

Odprtje razstave, na katero so vabljeni tudi nekdanji stanovalci, bo v sredo, 28. januarja 2015, ob 18. uri v Peterokotnem stolpu. Razstava bo za javnost na ogled do 5. aprila 2015, vsak dan med 10. in 18. uro. Vstop je prost.