V Ljubljani med 13. in 22. julijem 2015 poteka mednarodna poletna šola CREA »Mesta prihodnosti skozi storitvene inovacije«, ki jo organizirata Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane Regije in Fakulteta za računalništvo in informatiko.

Na poletni šoli bo 24 mladih iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Italije s pomočjo mentorjev reševalo izzive povezane z mobilnostjo, onesnaževanjem, oskrbo s hrano in učinkovitejšo rabo energije, zdravstvene izzive, povezane s starajočim se prebivalstvom, in druge družbene oziroma okoljske izzive.

V dveh tednih bodo udeleženci poletne šole spoznali kreativne pristope k razvoju ideje, v interdisciplinarnih ekipah testirali in izpopolnjevali svoje poslovne ideje, razvili poslovni model in komunikacijski načrt, raziskali priložnosti financiranja, na koncu svoj napredek predstavili strokovni komisiji doma, najboljši pa tudi mednarodni javnosti in potencialnim investitorjem na oktobrskem tekmovanju poslovnih idej v okviru konference ‘ICT 2015 Innovate, Connect, Transform’ v Lizboni.

Zmagovalni ekipi ljubljanske poletne šole čaka tudi brezplačna inkubacija v Ljubljanskem univerzitetnem inkubatorja (LUI) za njun lažji in uspešnejši vstop na trg. Kot je na otvoritvenem dogodku poudarila mag. Lilijana Madjar, direktorica RRA LUR, je prav uresničitev idej in njihov razvoj v storitve oziroma izdelke z visoko dodano vrednostjo za uporabnike in družbo kot celoto ključna prednost poletne šole. Ta namreč udeležencem nudi podporo tudi po zaključku zgoščenega programa – tako prek zagotavljanja spletnega mentoriranja kot tudi inkubacije. Prav tako poletna šola temelji na načelu sodelovanja, ki je osrednjega pomena za razvoj – tudi v Ljubljanski urbani regiji.

Izr. prof. dr. Zoran Bosnić, prodekan za pedagoško dejavnost na UL FRI je izpostavil, da se Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani kot osrednja izobraževalno-raziskovalna institucija na področju računalništva v Sloveniji zaveda svoje vloge pri razvoju informacijsko-komunikacijskih rešitev, ki bodo pospešile razvoj urbanih središč v bolj trajnostno in človeku prijaznejše življenjsko okolje. Poletna šola predstavlja izvrstno priložnost, da izkušnje in znanja univerzitetnih raziskovalcev v interdisciplinarnih timih neposredno pripomorejo k inovacijam, ki bodo našle pot v gospodarstvo. Obenem bodo študenti na delavnicah pridobili nujna podjetniška znanja, ki bodo najbolj ambicioznim omogočila, da z novimi tehnologijami in družbeno koristnimi inovacijami ustvarijo povsem nova delovna mesta.

Lenart Kučič, novinar iz časopisne hiše Delo in Gregor Lončar iz podjetja IBM Slovenija d.o.o. sta v svojih uvodnih predavanjih največji poudarek namenila skrbnemu načrtovanju zbiranja ter analize podatkov t.i. »Big data«, kar je ključnega pomena za uspešno snovanje in oblikovanje sodobnih rešitev. Vseeno pa je pri utemeljevanju urbanih rešitev na velikih množicah podatkov potrebna določena mera previdnosti, saj se je ta pristop v preteklosti že nekajkrat izkazal kot napačen. Le upoštevanje preprostih pravil uporabe podatkov kot so njihova javna dostopnost, transparentnost ter zavedanje, da podatki nikoli niso nepristranski pa lahko pripelje do smiselnih rezultatov, je še poudaril Kučič. Lončar, ki je predstavil primere dobrih praks tehnološkega reševanja urbanih izzivov, od poplavne ogroženosti brazilskih mest do upravljanja s sistemom vodovodne oskrbe v Dubrovniku pa je izpostavil, da imajo pri uspešnem razvoju in implementaciji pametnih rešitev za mesta prihodnosti izredno pomembno vlogo tudi župani, ki morajo imeti poleg politične tudi razvojno vizijo. Ob tem pa je prav tako pomembno aktivno vključevanje meščanov.

Kristjan Pečanac, coach iz Hekovnika je ob koncu udeležence seznanil s plusi in minusi ustanovitve Start up podjetij ter vsemi pastmi na katere morajo biti pozorni. Še posebej je izpostavil pomembnost vzpostavitve dobrega Start up tima, kjer je pri izbiranju sodelavcev pomembno, da so ti kar se da komplementarni, vsekakor pa ustanovitelj ne sme iskati svojega dvojnika. Tim mora verjeti v vizijo in idejo, formula za dober Start up tim pa mora vsebovati tudi pravšnjo mero radovednosti, vztrajnosti ter norosti, je zaključil.

Projekt CREA je pridobil sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in razvoj Obzorje 2020 na podlagi sporazuma št. 644988.