V okviru projekta Leto kina bo v Kinodvoru 24. in 25. oktobra 2013 potekala brezplačna mednarodna konferenca Mesto kina, ki se bo lotevala vprašanj o pomenu in vlogi sodobnih kinematografov.

V okviru konference bo potekalo tudi izjemno zanimivo predavanje Stefana Drösslerja, direktorja münchenske kinoteke (Filmmuseum München), z naslovom 3-D Is Coming to This Theater!, s katerim nas bo popeljal v zgodovino tehnologije vse do stereofotografije, laterne magice in začetkov filma, nam ob tem postregel s fascinantnimi eksperimenti bratov Lumière, Skladanowskyja in Mélièsa ter zaključil z digitalno kinematografijo današnjega časa.

O konferenci:
Na okrogli mizi o cinefiliji v sodobnem času na lanskoletnem festivalu Cinema ritrovato v Bologni je Ian Christie, eden izmed govornikov na konferenci, sicer pa filmski zgodovinar, analitik in podpredsednik združenja Europa Cinemas, omenil, da se po podatkih nedavnih raziskav, ki so jih opravili v Veliki Britaniji, od petih milijard letnih ogledov filma le šest odstotkov teh zgodi v kinodvoranah. Že mogoče, da je filmska kultura živahna, a v kinematografih se še nikoli prej ni tako malo dogajalo. Ljudje gledajo filme na televiziji, na DVD-jih, nalagajo jih s spleta, o njih razpravljajo na Facebooku, berejo na blogih in ljubiteljskih straneh.

Obisk slovenskih multipleksov je v prvi polovici letošnjega leta dramatično upadel (vse pogosteje slišimo izraz 'katastrofalno'). Čeprav se je količina filmov, ki jih ponujajo za distribucijo, močno povečala, pa jih vedno manj najde pravo mesto v kinodvoranah. Pri tem ne gre le za zahtevnejša umetniška dela, ampak celo za velike filme iz ameriških studiev, nagrajene z oskarji. Steven Spielberg je izjavil, da mu je Lincolna komaj uspelo spraviti v kinodvorane. Soderberghov zadnji film Moje življenje z Liberacejem (Behind the Candelabra) ni le nastal v produkciji HBO, ampak so ga takoj po premieri v Cannesu predvajali na televizijski postaji v Združenih državah. Digitizacija filmskih platen poleg tega prinaša velike spremembe pri predvajanju … Smo morda priča zadnjim dnem kinematografskega prikazovanja filmov?

V razpravah o prihodnosti filma vse prepogosto govorijo o kinu kot o zgradbi s platni, sedeži in blagajno. Razne spremembe, tehnološke inovacije, transformacije itd. so pogosto prikazane le kot ekonomski problem oz. izziv. Si lahko privoščimo prehod na digitalno prikazovanje? Bi morali ponuditi boljše stole in ali bodo ti stoli prinesli dovolj občinstva, da bomo pokrili stroške? Naj investiramo v 3D?

Organizatorji konference ne želijo pisati apokaliptičnih scenarijev o koncu kinematografskega prikazovanja filmov ali se oklepati nostalgičnega koncepta kinematografov. Prav tako nočejo slepo verjeti v dosedanji način delovanja in vztrajati pri njem (dokler ne bo prepozno, da bi ga spremenili). Namesto tega želijo ponovno razmisliti o lastni vlogi prikazovalca in najti svoje mesto v prihodnosti.

Govorci bodo:
Ian Christie (www.ianchristie.org) je filmski zgodovinar, kurator ter podpredsednik združenja Europa Cinemas. V letih 2005 in 2006 je imel kot profesor umetnosti na univerzi v Cambridgeu niz predavanj z naslovom The Cinema Has Not Yet Been Invented. Je član Britanske akademije, profesor za zgodovino filma in medijev na Birkbeck Collegeu ter vodja zbirke London Screen Study. Napisal in uredil je knjige o Powellu in Pressburgerju, o ruskem filmu, Martinu Scorseseju in Terryju Gilliamu ter sodeloval pri številnih razstavah, med drugim na Film as Film (Hayward, 1979) in Modernism: Designing a New World (V&A, 2006). Med njegovimi zadnjimi deli so knjiga The Art of Film: John Box and Production Design (2009) ter članki o Georgesu Mélièsu, Patricku Keillerju, o avtorskih pravicah v zgodnjem obdobju filma in o mestu filma v muzeju. Leta 2012 je uredil knjigo Audiences: Defining and Researching Screen Entertainment Reception (Amsterdam University Press).

Mark Cosgrove je programski vodja v bristolskem kinu Watershed (http://www.watershed.co.uk/). Na področju prikazovanja filma deluje že več kot dvajset let. Med njegova številna kuratorska dela sodita ciklus novega portugalskega filma in retrospektiva francoske filmske ustvarjalke Claire Denis. Kot član žirije je sodeloval pri različnih filmskih festivalih, vključno s canskim in berlinskim, deluje pa tudi kot umetniški direktor mednarodnega filmskega festivala Encounters v Bristolu. Novembra 2010 je prejel nagrado združenja Europa Cinemas za filmskega podjetnika leta. Cosgrove bo poročal o delu kina Watershed, 'kulturnega kinematografa in centra digitalne ustvarjalnosti', pa tudi o konferenci z naslovom Beyond The Box Office iz leta 2011, ki se je osredotočala na kulturni pomen filma in njegov umetniški status.

John-Kristian Dalseth je produkcijski menedžer v kinu Verdensteatret v mestu Tromsø na Norveškem. Verdensteatret ni le med najbolj severno ležečimi kinematografi na svetu (nahaja se približno 350 km severno od arktičnega kroga), ampak tudi eden najstarejših evropskih še vedno delujočih! Svoja vrata je odprl leta 1916; stavba je v lasti občine, z njo pa upravlja Tromsø International Film Festival. Poleg rednega dnevnega kinosporeda novih in klasičnih filmov je znamenita stavba priljubljeno prizorišče koncertov in posebnih dogodkov. John-Kristian bo spregovoril o realnosti upravljanja svetovno priznanega filmskega festivala kot tudi art-kinematografa z enim samim platnom v majhnem mestu, daleč stran od prestolnice. Razložil bo tudi poseben odnos, ki ga ima kino Verdensteatret z lokalnim multikinom. Glede digitizacije pa bo tekla beseda o (vsaj) dveh stvareh: na zadnji konferenci leta 2009, ki je bila posvečena digitizaciji art kinematografov, je bila Norveška predstavljena kot zgled države, ki je bila na tem področju daleč pred ostalimi v Evropi. Zato smo John-Kristiana povprašali, koliko teh ”digitizacijih obljub” (boljši dostop, več raznolikosti, več premier in posebnih dogodkov, hkrati z odvijanjem v prestolnici ...) je bilo zares uresničenih ter kakšne so konkretne ”posledice” digitizacije za kinodvorane v manjših mestih.

Stefan Drössler, direktor münchenske kinoteke (Filmmuseum München), sodi med vodilne svetovne avtoritete za zgodovino 3D filma. Na konferenci bo predstavil svoje bogato ilustrirano predavanje 3-D Is Coming to This Theater!, s katerim nas bo popeljal v zgodovino tehnologije vse do stereofotografije, laterne magice in začetkov filma, nam ob tem postregel s fascinantnimi eksperimenti bratov Lumière, Skladanowskyja in Mélièsa ter zaključil z digitalno kinematografijo današnjega časa. Z odlomki bo prikazal različne pristope v državah, kot so Nemčija, Francija, Združene države Amerike, Sovjetska zveza, Madžarska, Velika Britanija in Hongkong, malo znane filme na papirnih trakovih iz leta 1900, prve 3D zvočne filme iz tridesetih let, prvi 3D celovečerec iz leta 1947, Britanski festival leta 1951, obdobje prve hollywoodske 3D mrzlice v petdesetih letih, ruski val v šestdesetih in sedemdesetih ter azijske eksperimente iz osemdesetih. Drössler nam bo poleg tega predstavil tehnološke izzive, ki so pripeljali do razvoja sodobnega digitalnega 3D filma, ter spregovoril o umetniških potencialih stereoskopskega filma.

Sungji Oh je kinotečna kuratorica v Korejskem filmskem arhivu iz Seoula. Predstavila bo splošen pregled stanja na področju prikazovanja filmov na visoko kompetitivnem, izjemno komercialnem in plodovitem korejskem filmskem trgu. Kljub dejstvu, da je trg digitalnih internetno dostopnih vsebin porasel, korejski gledalci še vedno hodijo v kino. Leta 2012 so v Koreji zabeležili skoraj 200 milijonov prodanih vstopnic in tržni delež domačih filmov je znašal 58,8 %. Kljub temu se je v digitalni eri prikazovanje filmov dramatično spremenilo, saj večino naredijo in prikažejo v digitalni obliki. Filmski laboratoriji so se zaprli. Leta 2011 je bilo še 356 kinodvoran, ki so prikazovale 35-milimetrske kopije, v letu 2012 pa je bilo takšnih, ki imajo to možnost, le še 132. Multikina skušajo privabiti gledalce na različne načine, na primer s ponujanjem posebnih stolov (Sweetbox), doživetij (3D, 4DX) in celo s francosko kuhinjo (Cine de CHEF). Sungji Oh bo v tem kontekstu predstavila tudi situacijo art kinematografov v Koreji.

Koen Van Daele je pomočnik direktorice Kinodvora za vodenje programa z večletnim delovanjem na področju filmskega programiranja, tako v Slovenski kinoteki kot mednarodnih filmskih festivalih v Sloveniji. Podal bo pregled delovanja mestnega kina Kinodvora v prvih petih letih od ustanovitve javnega zavoda pod okriljem Mestne občine Ljubljana. Kaj je bilo izvirno poslanstvo in koliko začetnih ciljev je bilo uresničenih? Kako se je skozi obdobje petih let spreminjala programska politika? Kaj deluje in kaj ne? In kaj menimo, da so vzroki za to? Če je bilo pomanjkanje platen sistematično navajano kot poglavitni razlog za Kinodvorovo »omejeno« delovanje, do kakšne mere mislimo, da bo umetniški minipleks rešil to zagato? Kako vidimo Kinodvorovo prihodnost?

V okviru konference bi vas želeli še posebej opozoriti na naslednji dogodek:
Ker bo zaradi predavanja 3-D Is Coming to This Theater! 3D opremo že v hiši, so v Kinodvoru izkoristili priložnost, da ponudijo še eno edinstveno filmsko doživetje: 24. oktobra ob 21. uri bodo predvajali novo restavrirano izvirno 3D verzijo edinega filma, ki ga je Hitchcock posnel v 3D tehniki: Kliči M za umor.

Gre za verzijo, ki jo je imel le redkokdo priložnost videti – celo med filmskimi kritiki. Slavni avtorski kritiki izjavljajo, da če se zdi 2D različica manj pomembno Hitchcockovo delo, pa je 3D verzija režiserjeva resnična mojstrovina. To je torej še ena redka priložnost, ki je ne smete zamuditi, tudi – ali zlasti – če ste 3D skeptiki. Vstopnice za predstavo so že naprodaj .
Več na www.kinodvor.org/spored/dial-m-for-murder-3d-52252/

Urnik z obrazcem za prijavo k udeležbi najdete tukaj: www.kinodvor.org/leto-kina/mesto-kina-2013