petek, 31. 8. 2012

Milan Klemenčič, iskalec lepote in pravljičnih svetov

V Informacijski pisarni MOL na Mačkovi 1 je na ogled razstava »Milan Klemenčič, iskalec lepote in pravljičnih svetov«.

Razstavo, ki predstavlja očeta slovenskega lutkovnega gledališča Milana Klemenčiča, je pripravilo Lutkovno gledališče Ljubljana, sodi pa v okvir festivala Lutke 2012.

Milan Klemenčič (1875–1957), slovenski slikar, začetnik slovenske barvne fotografije, eden pionirjev slovenske gledališke scenografije, predvsem pa oče slovenskega lutkovnega gledališča se je z lutkami prvič srečal kot otrok v Gorici. Študiral je slikarstvo v Benetkah in Milanu ter v Münchnu obiskoval gledališki tečaj pri Karlu Lautenschlägerju. 22. decembra 1910 je v Šturjah pri Ajdovščini odprl vrata Malega marionetnega gledališča. Vse je pripravil sam, le obleke za lutke je sešila žena Pepca, na začetku tudi edina soigralka. »Dvorana« je bila domača dnevna soba. Premiera Reccardinijeve igre Mrtvec v rdečem plašču je pomenila rojstvo slovenskega lutkovnega gledališča. Po vojni je Slovenski gledališki konzorcij Klemenčiča imenoval za vodjo Slovenskega marionetnega gledališča, prvega (pol)poklicnega lutkovnega gledališča v tedanji Kraljevini SHS. Januarja 1920 je bila v dvorani ljubljanskega Mestnega doma otvoritvena premiera Poccijevih Čarobnih gosli. Pripravil je načrte za oder, zasnoval in izdeloval je lutke in sceno, se ukvarjal z organizacijskimi posli, skrbel za program, režiral in igral. Po štirih letih in 15 premierah je gledališče zamrlo. Po daljšem premoru pa je zaživelo gledališče Miniaturne lutke, ki je svoj vrhunec doseglo z uprizoritvijo Doktorja Fausta (1938).
Skrb za Klemenčičevo lutkovno zapuščino je pred leti prevzelo Lutkovno gledališče Ljubljana in oživilo obe v celoti ohranjeni predstavi gledališča Miniaturne lutke. Izjemnost ustvarjanja Milana Klemenčiča, ki je slovensko lutkarstvo postavil na zemljevid sveta, dokazuje tudi podatek, da ga je UNIMA (Union Internationale de la Marionnette) leta 1958 posthumno imenovala za svojega častnega člana.

Avtor razstave je Matjaž Loboda, fotografije so delo Žige Koritnika