V Mestnem muzeju Ljubljana so 20. novembra 2014 podelili nagrade Marjana Rožanca, najvišja priznanja na področju športa v Mestni občini Ljubljana. Nagrado za izjemne dosežke v letu 2013 je prejela Tanja Žakelj.

Nagrada Marjana Rožanca ZA IZJEMNE DOSEŽKE V LETU 2013: Tanja Žakelj

Dve zmagi v svetovnem pokalu, naslov evropske prvakinje v olimpijskem krosu in skupna zmagovalka svetovnega pokala v gorskem kolesarjenju, disciplini olimpijski kros.
Leto 2013 je bilo prelomno za gorsko kolesarko Tanjo Žakelj, njeni vrhunski rezultati pa celo eni najbolj odmevnih v slovenskem športu. Članica ljubljanskega Kolesarskega društva Raid je najprej dosegla dve zmagi v svetovnem pokalu (serija poteka pod okriljem Mednarodne kolesarske zveze UCI), prvo v češkem Novem Mestu na Moravskem, drugo v Val di Sole v Italiji. To sta bili tudi prvi slovenski zmagi na tem najvišjem tekmovalnem nivoju gorskega kolesarstva. S polnimi krili je prišla na evropsko prvenstvo v švicarskem Bernu in v slogu prave šampionke pometla s konkurenco ter osvojila naslov evropske prvakinje v olimpijskem krosu. Do konca sezone se je še večkrat povzpela na oder za zmagovalce svetovnega pokala in bila le enkrat slabša od petega mesta – 6. je bila na zadnji dirki svetovnega pokala v Hafjellu na Norveškem, kjer je tudi prevzela pokal skupne zmagovalke svetovnega pokala v gorskem kolesarjenju, disciplini olimpijski kros. Nastopila je tudi na svetovnem prvenstvu v Pietermaritzburgu v Južno Afriški Republiki, kjer je bila v boju za medalje, po hudem padcu pri visoki hitrosti pa je osvojila končno 5.mesto.
Tanja Žakelj je zaradi njenih izvrstnih rezultatov, njenega pristopa do dela, treningov ter novega načina dirkanja, ki je spremenil najvišji tekmovalni nivo v disciplini olimpijski kros zgled vsem, še posebno mladim nadebudnim športnikom.

Nagrada Marjana Rožanca za delo iz daljšega časovnega obdobja – na strokovnem in organizacijskem področju

ALENA YAKUBOUSKAYA je profesorica športne vzgoje, trenerka ritmične gimnastike in mednarodna sodnica ranga Brevet 4. V beloruskem klubu Spartak je deset let trenirala ritmiko nato pa se je podala na trenersko pot. Leta 1994 je prišla v Slovenijo in sedaj že dvajset let uspešno vzgaja vrsto reprezentantk, državnih in pokalnih prvakinj v različnih starostnih kategorijah. Mladinska skupinska sestava je pod njenim vodstvom leta 2001 v Ženevi na evropskem prvenstvu dosegla najboljši slovenski rezultat v zgodovini mladinskih skupinskih vaj 11. mesto. Med uspehi je potrebno izpostaviti uspešna debija Tjaše Šeme s 34. mestom in Andree Žegarac v vaji s trakom na evropskem prvenstvu 2004 v Kijevu, 23. mesto Tjaše Šeme na predolimpijskem turnirju v Londonu, ekipno 14. mesto mladink na evropskem prvenstvu leta 2012 v ruskem Nižni Novgorod, 20. mesto članice Saše Bilič na evropskem prvenstvu na Dunaju in ekipno 23. mesto v mnogoboju na svetovnem prvenstvu v Izmiru.
Alena Yakubouskaya je v preteklih letih nanizala izjemne trenerske uspehe in ima tudi v prihodnje ambiciozne načrte za razvoj ritmične gimnastike pri nas in kot sam pravi: Z jasno vizijo, cilji in osredotočenostjo bom zagotovila, da ritmična gimnastika v Sloveniji pridobi mesto med vrhunskimi kot tudi rekreativnimi športi. Ritmična gimnastika je moje poslanstvo in način življenja zaradi česar sem pripravljena in usposobljena, da premaknem meje v tem športu.

Nagrada Marjana Rožanca za delo iz daljšega časovnega obdobja – na strokovnem in organizacijskem področju

MATIJA KRNC je začel svojo športno aktivnost leta 1956 kot igralec namiznega tenisa v Krimu. Po aktivni in uspešni karieri se je odločil za organizacijsko in strokovno delo. Postal je trener, mednarodni vrhovni sodnik, novinar in publicist, organizator in funkcionar. Je edini v Sloveniji, ki je sodeloval pri vseh večjih mednarodnih namiznoteniških prireditvah pri nas od leta 1962 dalje, torej več kot 52 let ustvarjalnega dela pri organizaciji namiznoteniških tekmovanj. Leta 1965 je bil član tehnične komisije na SPENT-u, ki je postavila nove temelje pri organizaciji svetovnih prvenstev in drugih mednarodnih namiznoteniških tekmovanj. Skupaj s sodelavci je izdal prvi Priročnik za sodnike in organizatorje tekmovanj. V vlogi vrhovnega mednarodnega sodnika je v zadnjih letih sodeloval na več kot 50 velikih mednarodnih prvenstvih in turnirjih saj ima status BB, kar je najvišji rang ITTF (Svetovna namiznoteniška federacija). Za svoje delo je prejel številna priznanja. Poleg namiznoteniških funkcij je deloval tudi med gradbinci, kjer je pri organizaciji ŠIG-ov spoznal Marjana Rožanca, s katerim sta več kot desetletja uspešno sodelovala pri organizaciji športnih prireditev na Kodeljevem.
Vedno je zahteval od sebe in drugih odličnost pri izvedbi, pa naj je šlo za šolska tekmovanja ali mednarodne prireditve.

Nagrada Marjana Rožanca za delo iz daljšega časovnega obdobja – na strokovnem in organizacijskem področju

LJUBO JASNIČ je v športu aktiven že dolga leta. Deloval je v Hokejski zvezi, v Smučarski zvezi je dejaven že od leta 1974 in leta 1982 je prevzel Zvezo za telesno kulturo. Od leta 1992 do 1996 je bil generalni sekretar organizacijskega komiteja Planica, na čelo Nordijskih disciplin pri Smučarski zvezi Slovenije pa je stopil pred 22 leti in jih vodil vse do leta 1999, Bil je vodja najbolj odmevne športne akcije pri nas PODARIM - DOBIM in tudi eden izmed ustanoviteljev športne loterije, ki jo je vodil med leti 1996 in 1997. V obdobju od leta 2007 do 2014 je vodil Smučarsko skakalni klub Ilirija in bil leta 2010 izvoljen tudi za predsednika Zbora in odbora za skoke in nordijsko kombinacijo v Smučarski zvezi Slovenije, kjer funkcijo opravlja še danes. Je eden pomembnejših članov na Smučarski zvezi Slovenije, ki se pogaja s sponzorji, pri katerih zmore za nordijske discipline zbrati dovolj sredstev za nemoteno delovanje reprezentanc in ostalih slovenskih klubov, ki so se znašli na robu preživetja.
S svojim nesebičnim delovanjem tako na klubski, kot na zvezni ravni omogoča (ne le svojemu) klubom in celotni nordijski panogi v Sloveniji nemoteno delo kljub težkim gospodarskim razmeram.

 

Mestna občina Ljubljana nagrade Marjana Rožanca podeljuje od leta 1992, za svoje izjemne dosežke pa jih prejmejo športni delavci, športniki, športni vzgojitelji, profesionalni športni delavci ter športni novinarji.