V okviru razstave Kolo, 5200 let vas v četrtek, 14. novembra 2013, ob 18. uri vabimo v Mestni muzej Ljubljana na brezplačno predavanje Ane Hafner »Najnovejši izumi slovenskih inovatorjev«.

Iznajdbo kolesa uvrščamo med najpomembnejše izume človeštva. Ana Hafner pa se bo tokrat osredotočila na vprašanje, kako je izumom in izumiteljem naklonjen sodobni čas. Predavanju bo sledila še predstavitev nekaterih konkretnih izumov in pogovor z njihovimi avtorji, med njimi bodo Erika Drobnič, Ivan Gregorič, Jernej Prelac in Alojz Tomazin.
Po predavanju se lahko udeležite še vodenega ogleda razstave Kolo, 5200 let (vstopnina na razstavo: 7 €/ znižana 5 €).

Vsebina predavanja
Inovativni posamezniki, kot so Leonardo da Vinci, James Watt in Nikola Tesla, so v preteklosti spreminjali svet. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje, ko je bilo število prelomnih izumov verjetno največje v vsej zgodovini človeštva, so veliko večino teh izumili prav samostojni izumitelji (torej izumitelji, ki izumljajo izven organizacij). Kasneje se je inoviranje vse bolj selilo v raziskovalne in razvojne oddelke velikih družb in inštitutov. Dve leti po Edisonovi smrti (leta 1933) se je v ZDA prvič zgodilo, da je število patentov družb preseglo število patentov samostojnih izumiteljev, po letu 1955 pa se je začela absolutna prevlada korporativnih patentov. Samostojni izumitelji in njihovi izumi so s tem postali potisnjeni na obrobje, tudi samo besedo »izumitelj« vse bolj nadomeščata »znanstvenik« in »raziskovalec«. V Sloveniji za nameček v zadnjem času polagamo vse upe v razvoj t. i. visokotehnoloških inovacij (za katere je seveda manj verjetno, da bi lahko nastale v garažni delavnici kakšnega samostojnega izumitelja), kljub temu, da je nedavna obsežna raziskava ekipe prof. dr. Boruta Likarja čisto jasno pokazala, da bi kratkoročno z vidika nacionalnega BDP lahko dosegli več s spodbujanjem inoviranja v nizko in srednje nizko tehnoloških panogah. Poleg tega obstaja nekaj najsodobnejših raziskav, ki ugotavljajo, da je še vedno verjetneje, da se bo prebojen ali radikalen izum rodil v majhni delavnici samostojnega izumitelja kot v razvojnem oddelku velike družbe. Kot lahko vidimo že iz televizijskih oglasov, nam slednje vsak drugi izdelek hočejo prodati kot »inovacijo«, naj bo to krema za obraz, pralni prašek ali nov dizajn avtomobila. Že Schumpeter je ugotavljal, da inoviranje v velikih družbah poteka do določene mere razosebljeno in rutinizirano, kar je verjetno glavni razlog, da te družbe kljub številnim doktorjem znanosti, ki jih zaposlujejo, ne dajo od sebe veliko tega, kar bi bilo zares vredno, da se imenuje »inovacija«. Nasprotno pa pri samostojnih izumiteljih srečamo vrsto sijajnih izumov, naj gre za povsem enostavne, kot je recimo nastavek za pitje iz pločevink Bojana Goršiča, ali bolj zapletene, kot je samohodni stroj za urejanje parkov Ivana Gregoriča. Žal pa je zelo malo verjetno, da bodo te odlične rešitve kdaj dočakale končno stopnjo svojega razvoja – da bi postale izdelki, ki jih je mogoče kupiti na tržišču (po Åstebru le 6,5 %). Ključni razlog za to je, da samostojnim izumiteljem primanjkuje vseh treh osnovnih kapitalov: ekonomskega, človeškega in socialnega. Zato izumitelji – kot se je pošalil inovator in član sveta ASI Tomaž Grom – običajno kar preskočijo vmesno fazo: potem, ko naredijo prototip, se namesto na tržišču znajdejo kar v – muzeju.

O avtorici
Ana Hafner je predsednica sveta slovenskega združenja izumiteljev ASI, članica izvršnega sveta Mednarodne federacije združenj izumiteljev (IFIA) in direktorica družinskega podjetja Logika. Kot raziskovalka je zaposlena na Inštitutu za razvojne in strateške analize (IRSA) in zaključuje doktorski študij sociologije na temo samostojnih izumiteljev.