Najvišje nagrade Ljubljane
Ob 9. maju, mestnem prazniku, je župan Zoran Janković na Ljubljanskem gradu podelil najvišja priznanja mesta Ljubljana. Častna meščanka in častni meščan sta postala akademska slikarka in ilustratorka Jelka Reichman ter pesnik, prevajalec, politik in partizan, akademik Ciril Zlobec.
Naziv častna meščanka glavnega mesta Ljubljane je prejela akademska slikarka in ilustratorka Jelka Reichman
z občudovanjem veličastnega opusa ilustracij, prvinskih podob otroške duše, ki ljudi, živali, med katerimi kraljuje živooki črni maček Muri, rastline, igračke okoli sebe doživlja kot prostor hrepenenja, radožive igre in prikupne lepote v brezmejnem svetu večnega otroštva. Ljubljana izkazuje globoko hvaležnost legendarni umetnici, ovenčani s številnimi stanovskimi in drugimi nagradami, ki s svojim živim duhovnim otroštvom ohranja čudežne pokrajine sveta v vseh rodovih, ki so jih pospremile na poti v življenje, še posebej pa za zdravilne prizore, ki tolažijo bolne otroke na pročelju Pediatrične klinike v Ljubljani.
Naziv častni meščan glavnega mesta Ljubljane je prejel pesnik, prevajalec, politik in partizan akademik Ciril Zlobec
kot poklon umetnikovemu bogatemu pesniškemu in prevajalskemu opusu, ki ga prežema živa ljubezen in mogočna ljubezen do življenja, do slovenske domovine in njenega jezika, za katerega je zastavil tudi svojo avtoriteto politika. Junaškemu borcu za osvoboditev Primorske in slovenskega naroda izpod fašizma in nacizma v drugi svetovni vojni. Ljubljana se klanja umetniku, ki je kot eden najbolj prevajanih slovenskih pesnikov stkal prijateljske vezi z velikimi duhovi po vsem svetu in bil za svoje delo nagrajen z najvišjimi javnimi priznanji, ter modrosti in lepoti njegove široko priljubljene osebnosti.
Nagrade glavnega mesta Ljubljana za leto 2016
prof. dr. Manca Košir
Knjiga ima na Slovenskem in še zlasti v Ljubljani posebno srečo, ki se ji reče Manca Košir. Profesorica, novinarka, publicistka in intelektualka je ob svojih številnih aktivnostih predvsem dolgoletna neutrudna promotorka knjig in branja s krogom številnega in privrženega občinstva. Od prvih knjižnih srečanj v 90. letih ga nagovarja in širi tudi z zapisi v medijih, poudarjeno razmišljujočimi pogovori na prireditvah in v odmevnih televizijskih oddajah. Zaradi njene živahne, iskrive osebnosti, pa tudi sposobnosti nastopanja, po knjigah zagotovo seže veliko več ljudi, kot bi jih sicer. Pogovori o detabuizaciji smrti in umiranja v okviru Hospickafeja pa bodo našemu mestu dali še posebno humanistično razsežnost.
Ivanka Mežan
Dramska igralka Ivanka Mežan je poosebljenje misli, da igralski poklic v vseh svojih razsežnostih določa umetniku način življenja, osmišlja njegovo bivanje in mu narekuje nenehen razmislek o sebi in svetu. S tem svojevrstnim poklicem se je Ivanka Mežan srečala v mladosti kot članica Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju, kasneje je delovala v ljubljanski Drami, gledališču pa ostaja zvesta do današnjih dni, ko se približuje njen rojstni dan s častitljivo številko. Ob pregledovanju njene delovne biografije vzbudijo pozornost neverjetna obsežnost in raznolikost igralskih vlog ter odprtost za različne režiserske poetike.
Igor Šterk
Režiser in scenarist Igor Šterk je že med študijem na AGRFT-ju opozoril na svoj izpovedni jezik, pogled in razumevanje časa z dvema nagrajenima študentskim filmoma, njegov prvi celovečerni film Ekspres, ekspres pa je po uspešnosti v mednarodnem prostoru postal mejnik za slovensko filmsko produkcijo v več pogledih. Igor Šterk je eden najbolj uveljavljenih in priznanih ustvarjalcev slovenskega filma v zadnjih dveh desetletjih, njegov scenaristični in režijski opus, v katerem imajo posebno mesto štirje celovečerci, pa zaznamuje doživljanje časa z očmi romantičnega, igrivega, pa tudi realističnega ustvarjalca, ki kot rojen Ljubljančan v vseh svojih filmih prikaže vsaj delček svojega mesta.
Prof. Aleš Jan
Prof. Aleš Jan je na slovenskem umetniškem prizorišču neprekinjeno navzoč že 65 let. Njegovo delovanje sega na umetniško, organizacijsko, mednarodno, pedagoško in znanstveno področje. Izjemen del ustvarjanja Aleša Jana je več kot 600 radijskih iger, med katerimi izstopajo dela, vezana na slovensko besedo in njeno tradicijo, ter težnje po sodobnih izraznih sredstvih in komunikativnosti; nekatere med njimi so bile nagrajene z najvišjimi priznanji doma in v tujini. Kot dolgoletni urednik Uredništva igranega programa Radia Slovenije je omogočal in spodbujal programske novosti in jih uveljavljal v slovenskem in mednarodnem prostoru. Z njegovo pomočjo in znanjem so se na AGRFT-ju izšolale generacije gledaliških in radijskih režiserjev.
Mag. Jelka Gazvoda
Mag. Jelka Gazvoda je osrednji del svoje poklicne poti posvetila Mestni knjižnici Ljubljana. Ta je leta 2008 začela delovati kot enovit javni zavod s petimi dotlej samostojnimi splošnimi knjižnicami in eno specialno. S pomočjo bogatih strokovnih izkušenj Jelke Gazvoda in njene visoke profesionalne suverenosti, poznavanja poslovanja splošnih knjižnic ter zakonodaje je Mestna knjižnica Ljubljana pod njenim vodstvom postala vodilna institucija med slovenskimi splošnimi knjižnicami. Kot direktorica je vzpostavila tudi prakso, da se Mestna knjižnica Ljubljana redno odziva na različna problemska vprašanja, pomembna tako za Ljubljano kot za celoten slovenski prostor.
Plakete glavnega mesta Ljubljana za leto 2016
Gradbeni inženir, družbeni delavec in vsestranski športni navdušenec doc. dr. Alojzij Juvanc
Magister prometnih znanosti in doktor tehničnih ved, pooblaščeni inženir za projektiranje in revidiranje najzahtevnejših objektov, sodni izvedenec za gradbeništvo, docent in mentor na fakulteti. Čeprav v pokoju, je dr. Juvanc še vedno aktiven na svojem strokovnem področju, pa tudi pri delu v lokalni skupnosti Krim-Rudnik, kjer že več kot pol stoletja sodeluje pri načrtovanju in gradnji vse pomembnejše infrastrukture. Za seboj ima bogato športno pot, kot tekmovalec v namiznem tenisu, kot funkcionar, organizator, trener, športni sodnik, rekreativec in nenazadnje kot dopisnik pri športnem časopisu Polet.
Slovenska glasbena legenda in UNICEF-ov ambasador Lado Leskovar
Znani pevec šansonov in popevk, ki ima za seboj bogato slovensko in evropsko kariero in ki se je z nekaj odmevnimi vlogami vpisal tudi v filmsko zgodovino, je zavzet borec za boljše življenje otrok doma in po svetu. Od leta 1998 kot nacionalni ambasador UNICEF-a aktivno sodeluje pri organizaciji dogodkov in akcij zbiranja sredstev za programe pomoči otrokom v državah v razvoju. Že od samega začetka podpira odmeven projekt Punčke iz cunj ter s svojimi obiski redno razveseljuje prostovoljke in otroke v vrtcih in šolah.
Zdravnik, humanitarec in neutrudni raziskovalec slovenske zgodovine Andrej Rant, dr. dent. med.
Požrtvovalen zobozdravnik, ki je več desetletij svoje kariere in življenja posvetil otrokom s posebnimi potrebami, je bil leta 2014 imenovan za častnega člana Slovenske zdravniške zbornice, za svoje delo pa je prejel tudi Schwabovo nagrado. Kot dolgoletnemu sodnemu izvedencu za numizmatiko pri ljubljanskem sodišču in predsedniku Numizmatičnega društva Slovenije, mu je bil leta 1991 zaupan izbor predlogov za novo državno valuto; njemu gre zasluga za slovenski tolar. Je tudi plodovit pesnik, avtor več kot 40 izvirnih znanstvenih člankov in velik ljubitelj slovenske besede.
Društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Beli obroč Slovenije
Primarni dejavnosti društva, ki v slovenskem prostoru deluje že trinajsto leto, sta brezplačna pravna in psihosocialna pomoč za žrtve kaznivih dejanj, predvsem nasilja v družini. Člani društva se vsakemu posamezniku posvečajo celostno, sodelujejo s sodišči in centri za socialno delo, opozarjajo na dolgotrajne administrativne postopke državnih organov in aktivno zbirajo sredstva za nudenje osnovne materialne pomoči. Poleg tega, da dnevno poskušajo omiliti življenjske stiske najbolj ogroženih, med drugim otrok in starostnikov, je njihov cilj tudi ozaveščanje ljudi o obstoječih oblikah nasilja v družbi, njegovih posledicah in oblikah pomoči, ki so na voljo brezplačno.
Prostovoljna organizacija, ki krepi vezi med narodoma - društvo Slovenija Rusija
Ob 20-letnici delovanja se članstvo v društvu, ki skrbi za utrjevanje kulturnega, gospodarskega in političnega povezovanja Slovenije z Rusko federacijo, približuje številki 1.000. Skupaj z občino Kranjska Gora in Ruskim veleposlaništvom v Sloveniji bodo letos obeležili jubilejno, 100. obletnico postavitve Ruske kapelice na Vršiču in 25. obletnico spominske slovesnosti ob njej. Društvo je tudi ustanovitelj Sklada Toneta Pavčka, ki je poskrbel za pomemben preskok pri popularizaciji ruskega jezika v slovenskih šolah.
Legendarna slovenska rokovska skupina Buldožer
za njihov prispevek na področju kulturnega izražanja, v Sloveniji in celotni bivši Jugoslaviji. Člani skupine, ki sta jo leta 1975 ustanovila Boris Bele in Marko Brecelj, niso bili zgolj klasični rokerji, ampak so v svoje nastope kot del celostne podobe vključevali tudi gledališke, performativne in literarne elemente. Bili so navdih tako punk in novovalovskim kot tudi avantgardno usmerjenim rokovskim skupinam. Njihova prva plošča Pljuni istini u oči je bila ena prvih dolgometražnih LP-izdaj v Sloveniji in prvih pravih rok albumov s popolnoma avtorsko glasbo, kar je bilo za tiste čase izredno napredno in inovativno.
Zgodovinski pričevalec in opomnik - Taboriščni odbor Ravensbrück-Auschwitz
ob več kot polstoletnem prizadevanju za ohranitev spomina in vrednot slovenskih taboriščnic in taboriščnikov. S svojimi tradicionalnimi vsakoletnimi vseslovenskimi srečanji Odbor ne pripomore le h kulturi spominjanja, ampak deluje tudi kot opomin, da mir ni samoumevna vrednota in da se grozoviti trenutki človeške zgodovine nikoli več ne smejo ponoviti. Ob trudu za materialno, socialno, politično, kulturno in duhovno dobrobit pripadnikov slovenskega naroda zunaj državnih meja člani Odbora opozarjajo, da se moramo še posebej danes, ko je svet sredi begunske krize, vedno znova spraševati po razlogih, ki so privedli do tragedije v 2. svetovni vojni in o njih ozaveščati tudi mlajše generacije.