ponedeljek, 21. 12. 2009

»Obrazi« - nova podoba prenovljene Ključavničarske ulice

Družba Medis je v soboto, 19.12.2009, ob svoji 20letnici obstoja Ljubljani podarila novo podobo Ključavničarske ulice.

Ulica je postala veličastno umetniško delo kiparja Jakova Brdarja »Obrazi«. Skulptura s 700 bronastimi odlitki različnih obrazov se razteza po vsej dolžini ozke Ključavničarske ulice srednjeveškega mesta, ki povezuje Cankarjevo nabrežje z Mestnim trgom.

Pobudo za tlakovanje ene od ulic v starem delu Ljubljane z bronastimi obrazi akademskega kiparja Jakova Brdarja je dal že pred leti pokojni arhitekt Tomaž Brate. Letos je njegova zamisel zaživela s pomočjo družbe Medis in Oddelka za kulturo MOL, ki je izvedbo projekta poverila arhitektu Roku Žnidaršiču iz biroja ATELIERarhitekti.

Akademski kipar Jakov Brdar je avtor mnogih javnih spomenikov in kipov. V Ljubljani je najvidnejši njegov spomenik Rudolfu Maistru, Piranske galerije v Piranu hranijo kip Pegaza, enega njegovih najbolj znanih del, kip Ikarusa pa krasi Ukmarjev trg v Kopru. Leta 1991 je imel Brdar samostojno razstavo v Pergamonskem muzeju v Berlinu, leta 1998 je prejel nagrado Prešernovega sklada za kiparsko skupino Pridiga pticam, iz leta 2002 je njegova skulptura dveh teles, ki lebdita nad sprehajalci na trgu v italijanskem mestu Motta di Livenza.

Rok Žnidaršič iz biroja ATELIERarhitekti je projekt takole razložil: »S preoblikovanjem tlakovanja Ključavničarske ulice posegamo v javni prostor, ki marsikateremu meščanu, pa tudi obiskovalcu, predstavlja značilno izoblikovano fiziognomijo anonimne uličice na prehodu iz osrednjega trga starega mesta k nabrežju Ljubljanice.«

Prenovljena uličica ohranja obstoječ tlak iz granitnih kock malega formata, med tem ko je kanaleta na sredi izdelana iz pohorskega tonalita, kamor so vdelane male bronaste plastike. »Tako kot se skulpture, zaradi katerih je projekt nastal, spogledujejo z nematerialnim sporočilom značajev in razpoloženj posamičnih plastik, tako je tudi v zasnovo tlakovanja vgrajen privid minljivosti. Obrazi, ki jih je vodni tok raznesel po površini kanalete, odtekajo v neskončnost,« je dodal Žnidaršič.