V čast dolgoletnemu predsedniku Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, partizanu in častnemu meščanu Ljubljane Janezu Stanovniku smo v Valvasorjevem parku pri grobnici narodnih herojev odkrili njegov doprsni kip.

Odkritje doprsnega kipa očetu slovenskega naroda je potekalo prav na njegov rojstni dan, 4. avgusta. Doprsni kip je izdelal akademski kipar Metod Frlic.

 

Častni meščan od leta 2010

Janez Stanovnik je naziv častni meščan Ljubljana prejel leta 2010. V obrazložitvi naziva smo zapisali: 

Janez Stanovnik se je rodil leta 1922 v Ljubljani. Osnovno šolo je dokončal v Marijanišču in se leta 1932 vpisal na klasično gimnazijo. V dijaških letih je aktivno sodeloval v kulturnem društvu Žar, kar ga je privedlo v krog Kocbekovih sodelavcev. Kocbek ga je sprejel v uredniški kolegij revije Dejanje. Po maturi se je vpisal na pravno fakulteto. Skupaj s prijatelji iz dijaških let je vstopil v akademski klub Zarja. Razvoj dogodkov je Janeza Stanovnika z večino zarjanov prek Kocbekove skupine povezal z osvobodilno fronto takoj po njeni ustanovitvi. V Ljubljani je sodeloval v Odboru ljudske pomoči, ki je skrbel za pravno in materialno pomoč članom odpora. Zaradi ilegalnega dela pri zbiranju orožja, vojaške opreme in pomoči ogroženim članom odpora je bil 28. oktobra 1941 aretiran. Z domišljenim zagovorom se je rešil iz zapora in marca 1942 odšel v partizane. V letu 1943 je imel pomembne naloge pri razoroževanju italijanske vojske, organizaciji odpora proti prodoru nemške vojske na osvobojeno ozemlje in organizaciji Kočevskega zbora, na katerem je bil izvoljen v Slovenski narodnoosvobodilni svet. Konec vojne je doživljal v bojih za osvoboditev Istre in Trsta. Po osvoboditvi je deloval v Beogradu kot načelnik Oddelka za izgradnjo ljudske oblasti in sodeloval v raznih misijah, kot so Mirovna konferenca z Italijo, Svet zunanjih ministrov v Moskvi, zasedanje OZN v New Yorku itd. Leta 1956 je prevzel vodstvo Inštituta za mednarodno politiko in gospodarstvo. Postal je stalni sodelavec Ekonomsko finančnega komiteja kot njegov poročevalec, podpredsednik in leta 1960 kot predsednik. V OZN je razvil aktivnost na mednarodnem finančnem področju s projektom Fond za ekonomski razvoj dežel v razvoju in osnoval IDA – agencijo za nekomercialna posojila deželam v razvoju. Postal je eden od voditeljev Skupine 77, v Forumu OZN pa si je prizadeval za spremembo svetovnega trgovinskega in gospodarskega sistema do konference o trgovini in razvoju UNCTAD. Sprejel je mesto Izvršnega sekretarja Ekonomske komisije OZN za Evropo, ki jo je vodil 15 let. Leta 1965 je postal dekan Ekonomske fakultete. Leta 1987 je kandidiral za predsednika Predsedstva SR Slovenije. Nekaj tednov pred nastopom mandata predsednika Predsedstva SR Slovenije je Beograd obtožil Slovenijo kontrarevolucije. Oktobra 1988 je na povabilo g. Schultza v kabinetu zunanjega ministrstva ZDA predstavil svoje poglede na razvoj situacije v Jugoslaviji. Isti večer je s predavanjem in javno razpravo nastopil v najuglednejšem forumu World Affair Council. Vsi državni forumi, od skupščine, izvršnega sveta, predsedstva Socialistične zveze do sindikatov, so morali sprejemati resolucije z najostrejšimi obsodbami Stanovnikovega »antisrbskega nastopa« v Washingtonu. Mandat predsednika Predsedstva SR Slovenije je Stanovnik končal leta 1990 s prepovedjo »mitinga resnice« v Ljubljani, s sprejemom amandmajev k slovenski ustavi, ki razglašajo pravico do samoodločbe kot operativno in neodtujljivo pravico slovenskega naroda, in sprejemom zakona o večstrankarskih volitvah.