torek, 25. 4. 2006

Otvoritev razstave Pot spominov in tovarištva – 50 spominskih pohodov

Županja MOL, Danica Simšič, je v torek, 25. aprila 2006, ob 13.30 uri v Galeriji Kresija odprla razstavo Pot spominov in tovarištva – 50 spominskih pohodov. Razstavo, ki bo odprta do 9. maja, organizira Društvo Zeleni prstan v sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana. Poleg otvoritve bo hkrati še predstavitev jubilejnega zbornika »Pot spominov in tovarištva – 50 spominskih pohodov«.

Razstava je spomin na hude vojne čase Ljubljane v letih 1942-1945, ko je bila 1170 dni zaprta v ograji iz bodeče žice. Italijanski okupatorji so Ljubljano zaprli z žično zaporo 24. februarja 1942. Visoko in široko zaporo so zgradili iz kolov, na katere so razpletli bodečo žico, jo utrdili s strelskimi jarki, mnogimi bunkerji, položaji za mitraljeze in skrivališči za zasede, z reflektorskimi postajami in bivališči za stražarje. Po maju 1945, ko so žično zaporo odprli, so jo začeli odstranjevati in zasipavati strelske jarke ter rušiti bunkerje.

Prvi pohod je bil organiziran 23. junija 1957. Tekmovale so petčlanske moške, ženske ekipe na 35 km oziroma 8 km dolgi poti ob nekdanji žični zapori. Še istega leta je mestni svet sklenil, da naj bo pohod vsako leto za praznik Ljubljane 9. maja, obenem pa je tudi sprožil postopek za spomeniško zavarovanje trase in redkih ostankov žične zapore.
Leta 1958 so na kraju, kjer je bil prehod v žični zapori, postavili prvi spomenik. Pot so gradile mladinske delovne brigade, prostovoljci ljubljanskih srednjih šol, vojaki, miličniški kadeti in občani. Dela so se simbolično pričela 1973 in končali maja 1985, ko so pot imenovano Pot spominov in tovarištva, slovesno odprli.

Pot spominov in tovarištva so v osemdesetih letih ljubljanske občine razglasile za zgodovinski spomenik in spomenik oblikovane narave, mestna skupščina pa 1988 za spomenik skupnega pomena za mesto Ljubljana. Nad njenim stanjem bedita društvo Zeleni prstan in invalidsko podjetje Želva.

Vse dodatne informacije dobite pri predsednici društva Zeleni prstan, Nuši Kerševan.  


Služba za odnose z javnostmi MOL