V Plečnikovi hiši bo do 2. oktobra 2016 na ogled občasna razstava Plečnik in reka: ureditev nabrežij in mostov v Ljubljani, ki se s Plečnikovo ureditvijo nabrežij Gradaščice in Ljubljanice vključuje okvir naziva Ljubljana, Zelena prestolnica Evrope.

»Plečnik je v razmeroma kratkem času, gre za obdobje 15 let, uredil nabrežja Gradaščice in Ljubljanice ter stopnišča in mostove ob njih. Prostor ob reki je uredil po meri človeka, odprl je nove poglede in poti proti vodi, tako da je dandanes to najprijetnejši in najbolj obiskani del mesta, kjer se vsi radi zadržujemo, to pa je verjetno bila tudi arhitektova želja.
Svojo arhitekturo, ki jo je pretanjeno vpletel v obstoječe mestno tkivo, je vedno dopolnjeval še z ureditvijo zelenja, s katerim je iskal ravnovesje med naravo in grajenim. Ta princip je lepo viden v ureditvi Trnovskega pristana, kjer vijuge kamnitih stopnic, ki se spuščajo do reke, lirično dopolnjujejo dolge veje brez žalujk, ki so zasajene na zgornji terasi,« je ob razstavi povedala njena avtorica Ana Porok, kustosinja, odgovorna za Plečnikovo dediščino v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane.

Prve regulacije reke Ljubljanice z izkopom Gruberjevega kanala segajo v konec 18. stoletja,  poglabljanje reke in kanala ter utrditev bregov pa v začetek 20. stoletja. Nadaljnji ubranistični posegi, prekinjeni z izbruhom 1. svetovne vojne, so se nadaljevali šele v letu 1930, ko je skrb za urejanje rečne struge in bregov prevzel novo ustanovljeni deželni gradbeni oddelek, in pomembno naročilo predal Jožetu Plečniku.
Arhitekt se je najprej lotil urejanja bregov rečice Gradaščice in nadaljeval z gradnjo kar sedemnajst metrov širokega Trnovskega mostu, sledila je obnova Čevljarskega mostu. Leta 1932 je izdelal načrte za ureditev zgornjega dela Ljubljanice, med Gruberjevim kanalom in Prulskim mostom, sledilo je nabrežje Trnovskega pristana.
Tik pred II. svetovno vojno je ob Ljubljanici zasnoval načrte za pokrito tržnico. Ta je bila del obsežnega projekta gradnje novega ljubljanskega magistrata, ki pa ni bil uresničen. Na desnem bregu je zgradil dolgo stebrišče pokrite tržnice.
Plečnikovo zadnje delo na reki je bila zapornica, s katero se uravnava vodostaj reke. Najprej je ob njej načrtoval pristan in majhno elektrarno, potem pa je načrt leta 1939 povsem spremenil.

Po besedah Ane Porok je »element vode Plečnik vseskozi videl kot ustrezno dopolnitev arhitekture. Postopno urejanje mesta mu je pomenilo umetniško delo v nastajanju. Z ureditvijo vodne osi ter umeščanjem dreves in drugega rastlinja, ki ga je razumel kot pomembno arhitekturno sredstvo, je Plečnik mestu ob Ljubljanici vdahnil sredozemski značaj. Urbani prostor ob reki, ustvarjen po meri človeka, je danes zagotovo najprijetnejši del mesta.«

Spremljevalni program razstave
26. 5. ob 18. in 28. 5. ob 11. uri
Plečnikovi mostovi v Ljubljani, vodstvo po mestu z višjo kustosinjo Ano Porok
21. 9. ob 18. uri
Plečnik in reka, predavanje prof. dr. Petra Gabrijelčiča, dekana Fakultete za arhitekturo UL
1. 10. ob 11. uri
Dnevi evropske kulturne dediščine: Javno vodstvo z ogledom Plečnikovih vodnih ureditev na Ljubljanici s kustosinjo Ano Porok


Plečnikova hiša je odprta od torka do nedelje med 10. in 18. uro.
Podrobnosti najdete na spletni strani www.mgml.si.