Napoti prebivalcem in kmetovalcem na ljubljanskem območju o tem, kaj storiti po poplavah.

Izreden odvoz kosovnih odpadkov

Pri odpravljanju posledic poplave na območju poplav Snaga organizira izreden odvoz kosovnih odpadkov, ki je za občane brezplačen.

Občane prosimo, da kosovne odpadke postavijo na prevzemna mesta za odvoz mešanih komunalnih odpadkov. Prosimo, da o lokacije obvestite Snago na telefonsko številko 477 96 67, še posebej, če bi pri odvozu kosovnih odpadkov prišlo do zamude.

Snaga bo preusmerila kapacitete za čiščenje ulic iz rednega programa čiščenja na območja, ki so ga prizadele poplave in javne površine očistila nemudoma. Snaga bo pomagala tudi pri čiščenju dovoznih cest in dvorišč, vsepovsod, kjer bo to mogoče. Občani lahko kontaktirajo Snago na telefonsko številko 477 96 32.

Odpadke lahko občani oddajo tudi na zbirnem centru Barje vsak delavnik in soboto med 6.00 in 20.00 uro. Kot poseben ukrep pri sanaciji posledic bo zbirni center odprt tudi v nedeljo 26. septembra 2010. Zbirni center bo odprt od 6.00 do 20.00 ure.

JP Snaga d.o.o.

 

Saniranje zemljišč onesnaženih z naftnimi derivati

Ekološko najbolj ustrezno in učinkovito dekontaminiranje prsti na vrtovih, zelenicah, njiva in travnikih, ki je onesnažena z oljem, kurilnim oljem in drugimi naftnimi derivati (vse vrste ogljikovodikov) se izvede s konjskim gnojem:

• konjski gnoj čim bolj na drobno razdrobite
• travo pokosite, vrtine odstranite
• konjski gnoj posujete po zemlji
• polijte ga z vodo
• pustite ga delovati do pomladi

Organizmi v konjskem gnoju bodo ogljikovodike do pomladi razgradili. Spomladi zemljišče uporabljajte kot običajno.

Konjski gnoj lahko nabavite pri rejcih konj. Posamezne rejce in njihova združenja je mogoče poiskati tudi preko interneta, npr. na spletni strani Združenja rejcev konj.

Če ne želite ravnati po zgornjem postopku vam Štab CZ MOL svetuje, da:

• na mestu, ki je dostopno za komunalna vozila, na tla pogrnete PVC folijo
• travo, vrtnine in poljščine, ki so onesnažene z naftnimi derivati odložite na polovico folije in jih prekrijte z drugo polovico folije tako, da dež ne teče na kup kontaminirane zemlje oz. vrtnin.
• počakajte nadaljnja navodila Štaba CZ MOL, ker se v tem trenutku pristojni organi na državni ravni še niso odločili, kako bodo ravnali s temi odpadki.

 

Onesnaženje vrtnin in poljščin s fekalno vodo

Vrtnine in poljščine je potrebno zavreči v zabojnike za organske odpadke oziroma kompostirati.

 

Izsuševanje objektov

Sama poplavitev objekta običajno ne predstavlja večje nevarnosti z vidika njegove statične varnosti. Voda namreč v pogledu trdnosti ne škodi betonu in zidnim maltam, kratkočasno prekomerno navlaženje pa tudi ne večini gradbenih materialov, ki tvorijo nosilni sistem običajnih zgradb na našem področju.
Poplavitev objekta škodi predvsem nenosilnim elementom objektov, kot so ometi, ki se običajno poškodujejo zaradi kristalizacijskih pritiskov vodotopnih soli, ki se v njih nabirajo v času sušenja. Škodi pa tudi izolacijam in oblogam, predvsem v sklopu konstrukcij tlakov, kar ne vpliva na varnost objekta, ampak bolj na njegovo uporabnost in funkcionalnost.

Pri omočenju objektov lahko pride do naslednjih škodljivih vplivov na ne konstrukcijskih elementih objekta:

• zmanjšanje toplotne prehodnosti obodnih konstrukcij, predvsem če so te izolirane z izolacijskimi materiali, ki vpijajo vodo. Najbolj problematični so v tem primeru naravni in umetni izolacijski materiali, ki močno vpijajo vlago, kot so razne lesne vlaknenke, celulozni kosmiči, mineralna volna, ipd., pa tudi penjeni polistiren, ki se sicer najpogosteje uporablja v talnih konstrukcijah, ki mejijo na teren. Predvsem naravne izolacijske materiale je potrebno takoj izsušiti, ker lahko v nasprotnem primeru kmalu propadejo (strohnijo). Na poplavnih območjih bi bilo takšne tlake smotrno zamenjati z novimi, pri čemer se za toplotno izolacijo priporoča uporaba ekstrudiranega polistirena, za zvočno izolacijo pa penjenega polietilena, ki ne vpijata vode.
• deformacij in poškodb lesenih elementov kot na primer stavbnega pohištva, grelnih teles in parketov.
• odstopanje zrakotesnih talnih in stenskih oblog zaradi izsuševanja
• odstopanje in obarvanje ometov, izravnalnih mas ter finalnih opleskov pri izsuševanju zaradi prisotnosti vodotopnih soli in umazanih primesi v vodi.

Objekt je potrebno čim prej izsušiti in po uspešno izvedeni sanaciji običajno dolgoročno ni škodljivih vplivov na objekt. Pred pristopom k sanaciji pa bi se bilo vsekakor zelo priporočljivo vsaj posvetovati s strokovnjakom, ki naj si, če je le mogoče, poškodbe oziroma posledice poplav tudi ogleda.

Pred sušenjem je potrebno prostore fizično očistiti vseh naplavin blata in peska in očistiti kanalizacije. Katere obloge je potrebno odstraniti, katere pa je možno ohranjati, je predvsem odvisno od njihovega splošnega stanja in od časa poplavitve. Če je bilo prekomerno navlaženje kratkotrajno in če hitro pristopimo k osuševanju, posledice ne bodo hude, saj poplave lahko primerjamo z vsakodnevnimi nesrečami, ki se dogajajo pri izlitju vode iz pralnega stroja ali zaradi poškodb kanalizacije.

Pri hujši in dolgotrajnejši poplavitvi je voda prepojila kompletno strukturo tlakov in sten, ki so bili potopljeni. Hitrost izsuševanja je odvisna od strukture tlakov. Pri običajnih tlakih, ki so sestavljeni iz hidroizolacije, preko nje položene topotne izolacije, polietilenske folije, betonskega estriha in finalne obloge, lahko poteka izsuševanje po naravni poti (z ogrevanjem in zračenjem prostorov) zelo dolgo, saj je voda zaprta v sloju toplotne izolacije, še posebej če je le-ta močno vodovpojna. V takih primerih je priporočljivo umetno izsuševanje z vpihavanjem in izsesavanjem zraka. Tak postopek zahteva vrtanje vrtin preseka ca 60 mm v tlak, približno 4 - 5 vrtin v prostoru običajnih dimenzij cca 20 m2, skozi katerega se vpihuje oziroma izsesava zrak. Problem pri tem postopku je, da je ob tako velikem številu poplavljenih območij večkrat premalo kapacitet. Osuševanje običajne površine etaže do 100 m2 po informacijah tovrstnih izvajalcev traja cca 10 – 14 dni. Izsuševanje z običajnimi razvlažilci, pa običajno traja dalj časa. Če je moč razvlaževanja 60 l/ dan, lahko traja izsuševanje do 60 dni.

Menjava ometov se vsekakor priporoča, če so ti že v osnovi slabi in dotrajani oziroma če je bila voda močno umazana in prepojena s fekalijami. Priporočamo uporabo hidrofobnih ometov, ki se z novimi po zaključnem končanem sušenju menjajo do višine ca 0,5 m nad vidno mejo poškodb. Sicer menjava ni nujna, pleskarsko naj se popravi le videz sten. V primeru lesenih montažnih hiš, ki imajo predalčni leseni nosilni skelet, vmes pa kameno volno, se priporoča pregled omočene toplotne izolacije, katero je potrebno čim prej izsušiti.

Parket je na vlago zelo občutljiv, in ga je po poplavah zaradi odstopanja in zvijanja potrebno v celoti zamenjati. Priporočamo, da se s sanacijo parketa počaka toliko časa, dokler se prostori popolnoma ne izsušijo.

 

Vpliv poplav na nosilno konstrukcijo objekta

Poplave, kakršne smo imeli sedaj na območju MOL, praviloma ne vplivajo na nosilno konstrukcijo objekta (zidani objekti z NF polno opeko, modularno opeko, betonskim modularcem, beton). Malo verjetno, pa vendar mogoče, bi bilo, da se v konstrukciji objekta na slabo temljenih objektih, ki ležijo na območju s slabimi tlemi (npr. na barjanskih tleh) ob sušenju tal pojavijo razpoke. V takem primeru ni neposredne življenjske nevarnosti, potrebno pa je, da pokličete strokovnjaka gradbene stroke, ki vam bo svetoval, kaj ukreniti.
 

Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. 

 

Nekaj napotkov kam z razmočeno krmo in naplavljenimi odpadki na kmetijskih površinah

Namočene bale sena, silaže, zrnja, ipd… brezplačno prevzema Bioplinarna Petač Miha, Zg. Pirniče 71, telefon 041 690 376, prevoz do sprejemnega mesta je stvar dogovora med oškodovancem in Bioplinarno Petač Miha, s katerimi se boste dogovorili tudi o vseh podrobnostih.

Ostale odpadke iz poplavljenih površin (raznovrstna plastika, smeti, gume….ipd.) zberite na običajnem mestu za odvoz mešanih komunalnih odpadkov, nato pa lokacije mest z zbranimi odpadki za odvoz sporočite Snagi na telefonsko številko 477 96 67. Občani lahko oddajo odpadke tudi na zbirnem centru Barje, vsak delovnik med 6.00 in 20.00 uro, v soboto pa do 14.00 ure. Naplavine (vejevje itd.) pa morajo odstraniti oškodovanci sami.

Nanosi peska in zemlje ipd. ter uničena zemljišča na travnikih, pašnikih in njivah bodo ocenjeni kot škoda na kmetijskih zemljiščih (obrazec 1), škoda na kmetijskih pridelkih pa bo ocenjena v skladu z opomnikom za ocenjevanje škode (obrazec 2).

Za čiščenje vodotokov pa naj se kmetje obrnejo na Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Oddelek območja srednje Save, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, telefonska številka tajništva 309 45 40, fax 309 45 92, www.arso.gov.si in gp.arso@gov.si.

Tehnološka navodila Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za kmetovalce na poplavljenih območjih so v priponki spodaj.

Odsek za razvoj podeželja in upravne zadeve MOL

 

Živali na poplavljenem območju

Veterinarska uprava RS sporoča vsem rejcem živali na poplavnih področjih, naj bodo kljub mnogim težavam pozorni tudi na zdravje in dobro počutje svojih živali. V primerih spremenjenega zdravstvenega stanja naj se rejci obrnejo na svojega veterinarja.

Za nasvete glede krme pa na veterinarje ali specialiste za prehrano živali pri Kmetijsko gozdarski zbornici. T: 01 51 36 600 • F: 01 51 36 650 • E: kgzs@kgzs.si

V primeru potrebe veterinarskega inšpekcijskega nadzora na ogroženem območju se obrnite na oddelek za zdravstveno varstvo Veterinarske uprave Republike Slovenije, Parmova ulica 53, Ljubljana, telefon: (01) 300 1300 in e-pošta: vurs@gov.si

V primeru poginule živali na območni enoti Ljubljana se obrnite na veterinarsko – higiensko službo tel. 01/477 93 53.

Štab CZ MOL