V soboto, 18. junija, bo od 18. ure do polnoči prost vstop v kar 80 muzejev in galerij po Sloveniji.

Tudi letos se bodo Ljubljana in še 30 drugih mest in krajev po Sloveniji spremenila v otočke luči, ki oživljajo in osvetljuje mestna središča, četrti, trge, dvorišča gradov.

Sodeluje 80 slovenskih muzejev in galerij (od tega polovica v Ljubljani), pridružujejo se ji tudi številni drugi zavodi in ustanove s programi iz področja kulturne dediščine, umetnosti, kulture, zgodovine. Skupaj pripravijo več kot 200 dogodkov za obiskovalce vseh starostnih skupin.

 

 

Urban projekt s tradicijo

Tretjo soboto v juniju leta 2003 je bila v Ljubljani prvič izvedena akcija Poletna muzejska noč. Prireditev se je »prijela«, postala je nacionalna in tradicionalna, letos bo potekala že osmič. Pobudnik akcije Mednarodni grafični likovni center je akcijo pod okriljem Skupnosti muzejev Slovenije koordiniral do leta 2007, od leta 2008 do 2010 pa Tehniški muzej Slovenije.

Poletna muzejska noč je največja promocijska akcija slovenskih muzejev in galerij, pridružujejo se ji tudi številni drugi zavodi in ustanove, ki izvajajo programe iz področja kulturne dediščine, umetnosti, kulture, zgodovine. Povezovalni projekt, prilagojen na urbano območje, je bil že od začetka zasnovan tako, da predstavlja ustanove in njihove vsebine kot prostore sproščenega preživljanja prostega časa. Ideja se je porodila iz poznavanja podobnih dogodkov v tujini in iz želje na privlačen način predstaviti razstavišča javnosti in jih približati ljudem.

Obsežen in pester program

Sodelujoče ustanove v večernem in polnočnem času pokažejo svoje zbirke in razstave ter pripravijo različne programe (programska knjižica je v priponki). Med vsebinami so poleg druženja priljubljeni zlasti koncerti, pogovori in vodstva po razstavah, ter delavnice, kajti ljudje cenijo občutek neposredne izkušnje (in tistega česar si izkusil, ne pozabiš).

Obsežen program noči v letu 2011 zaznamujejo številna odprtja novih razstav; predstavitve novih pridobitev za zbirke; vodeni ogledi (tudi v tujih jezikih); kreativne in praktične delavnice za otroke, najstnike, tudi odrasle; družinski programi; interaktivni preizkusi in doživetja; številne igre, filmi, predstave; možnost nakupa publikacij in umetniških del po znižani ceni. Prireditve v noči akcije kulturno dediščino povezujejo s številnimi drugimi zvrstmi: s športnimi dejavnostmi kot so sabljanje in nočni pohodi; z zanimanjem za znanost; predstavljajo šolske stile izobraževanja iz zore prejšnjega stoletja; se povezujejo s sodobno umetnostjo in izvajajo umetniške dogodke; se povezujejo s turizmom in kulturnim turizmom, lokalnimi legendami, starimi poročnimi in drugimi običaji; vključujejo privlačne obrede prehranjevanja in številne koncertne dogodke.

Veliko ustanov je pripravilo celovečerne programe, stkane iz številnih zaporednih dogodkov. Poletna muzejska noč postaja platforma, ki v skupno sodelovanje uspešno povezuje javne kulturne ustanove, vladne ustanove, Ministrstvo za kulturo RS, občinske in lokalne zavode, neodvisne organizacije, festivale in druge partnerje, katerih osnovno poslanstvo ni zgolj ali samo muzejsko, a kljub temu čutijo odgovornost do pomena predstavljanja kulturne dediščine javnosti.

Poleg Ljubljane v Poletni muzejski noči 2011 sodelujejo še naslednja mesta:

Bistra pri Vrhniki, Bled, Bohinj, Celje, Izola, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Laško, Litija, Jesenice, Maribor, Marezige, Metlika, Mežica, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Piran, Pivka, Polhov Gradec, Ptuj, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Šentjur, Škocjan, Škofja Loka, Tolmin, Velenje, Žalec.

Obisk in odziv

Poletna muzejska noč v povprečju beleži od 15.000 do 20.000 obiska. Večina obiskovalcev pripada starostnim razredom od 25 do 60 let, med njimi so ljubitelji kulture in umetnosti, družine, pari, mladi, starejši, dnevni obiskovalci mest, ljudje različnih zanimanj, in taki, ki ne zahajajo redno v muzeje in galerije.

Namen akcije

Odločitev Poletne muzejske noči za nagovor, ki obiskovalce vabi z vedrino in sproščenostjo, se zdi skladen z duhom časa. Sodobne slovenske muzeje, galerije in druge sodelujoče namreč zaznamuje pestra ponudba vsebin, ki izobražujejo, kreativno vzgajajo in tudi zabavajo v tem smislu, da spoznavamo nekaj novega, presenetljivega. Poletno muzejska noč želi javno in nazorno pokazati to, za kar si predvsem muzeji in galerije prizadevajo zadnja leta: odprt in prijazen, obiskovalcu naklonjen odnos.

Prireditev išče nove poti. Njen cilj je, da se dogodki, doživetja in videno usedejo v spomin obiskovalca in zaženejo mehanizem želje po ponovnem srečanju. Uporablja metodo neobremenjenega in sproščenega pristopa in jo uspešno povezuje s strokovnimi in izobraževalnimi dejavnostmi posameznih ustanov. Apelira občinstvo, ki je radovedno in ki ga je potrebno še dodatno spodbuditi. Svojim obiskovalcem sodelujoče ustanove želijo ponuditi več; ne le prvega in zadnjega ali občasnega srečanja, temveč redno razmerje.

Organizacija

Organizatorja Poletne muzejske noči 2011 sta krovna organizacija slovenskih muzejev in galerij Skupnost muzejev Slovenije in Mednarodni grafični likovni center iz Ljubljane. Realizirana je s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in s sredstvi sodelujočih ustanov.