V Ljubljani se lahko osvežite s pitno vodo iz pitnikov in sledite napotkom za ravnanje v času visokih temperatur.

Visoke temperature imajo lahko številne neprijetne posledice za zdravje, zlasti za določene skupine prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v času visokih temperatur lahko zmanjšamo tveganje, ki ga prinašajo.

Kakšne težave povzroča visoka temperatura?

Daljše obdobje visokih temperatur lahko povzroči več različnih zdravstvenih težav (vročinska stanja): utrujenost, vročinske krče, motnje zavesti, vročinsko izčrpanost, kožne izpuščaje in vročinsko kap.

 

Kako lahko preprečimo zdravstvene težave ob visokih temperaturah?

• Dnevno spijte vsaj dva litra tekočine (brezalkoholne pijače, najbolje vode), odvisno od stopnje potenja. Stopnjo hidracije najbolje zaznamo z občutkom za žejo in s pogostostjo uriniranja; če gremo redko na vodo, urin pa temnejši, je to dodaten znak, da je treba zaužiti več tekočine. V Ljubljani je postavljenih 11 pitnikov, kjer se lahko osvežite s pitno vodo. Seznam pitnikov najdete tukaj.
Opozorilo: če vam je zdravnik omejil količino tekočine, ki jo smete zaužiti, ali če se zdravite z zdravili za odvajanje vode (diuretiki), vprašajte zdravnika, koliko tekočine smete zaužiti v vročem vremenu.
• Ne uživajte pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja – te pijače povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Ne uživajte zelo hladnih pijač, ker lahko povzročijo želodčne krče.
• Omejite športno aktivnost. V času fizične aktivnosti spijte dva do štiri kozarce hladne, brezalkoholne pijače na uro. Izotonične tekočine nadomeščajo soli in minerale, ki jih izgubljate s potenjem.
• Soli tekočini ni treba dodajati, razen v skrajnih primerih, kot so delo zunaj, hudi fizični napori, veliko potenja.
• Prostore zračite zjutraj in zvečer, čez dan pa čim manj. Svetujemo tudi uporabo rolet, ki odbijajo sonce, najboljši način hlajenja so klimatske naprave. Zadržujte se v zaprtih, hlajenih prostorih. Če doma ali v službi nimate klimatskega hlajenja, pojdite npr. v javno knjižnico, ipd.kajti bivanje v ohlajenem prostoru vsaj nekaj ur dnevno koristi pri vzdrževanju normalne telesne temperature v vročini.
• Doma se hladite s hladno prho ali hladno kopeljo.
• Oblačite se v bombažna ali lanena lahka, ohlapna oblačila svetlejših barv. Zaščitite se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo ter z zaščitno kremo z zaščitnim faktorjem 15 ali več (UVB zaščita) ter z ustrezno zaščito pred UVA žarki.
• NIKOLI ne puščajte nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu.
• Zunanje fizične aktivnosti omejite na jutranje in večerne ure.
• Nekateri ljudje so zdravstveno bolj ogroženi. Bodite posebej pozorni na znake prizadetosti pri dojenčkih in majhnih otrocih, starejših ljudeh, duševno prizadetih ter pri ljudeh s kroničnimi obolenji, predvsem pri srčnih bolnikih in ljudeh s povišanim krvnim pritiskom.
• Bodite pozorni na kakovost hrane, ki jo uživate. V vročini se hrana hitreje pokvari, zato obstaja večja nevarnost zastrupitev. Hrano shranjujte v hladilniku. Pozorni bodite predvsem na mesne izdelke in izdelke, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Sadje in zelenjavo dobro umijte.
• V primeru znakov vročinskih krčev, vročinske izčrpanosti ali vročinske kapi pokličite zdravniško pomoč.

Več o dejavnikih, ki pospešujejo nastanek vročinskih stanj, o skupinah ljudi, ki jih visoke temperature najbolj ogrožajo in ostale koristne nasvete kako se ravnati v času vročinskega vala pa lahko preberete spletni strani Inštituta za varovanje zdravja RS.