Na Gospodarskem razstavišču je v četrtek, 10. novembra 2011, potekal dogodek »Povezujemo oblikovanje in industrijo«, ki ga je organizirala Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije v okviru mednarodnega projekta Kreativna mesta (Creative Cities).

Domači in tuji industrijski oblikovalci in predstavniki proizvodnih podjetij ter izobraževalnih institucij so razpravljali o aktualnem stanju slovenskih proizvodnih podjetij in neizkoriščenih potencialih interdisciplinarnega povezovanja industrije z industrijskimi oblikovalci in drugimi strokovnjaki, ki lahko skupaj ustvarijo inovativne in konkurenčne izdelke z visoko dodano vrednostjo.

Uvodoma je udeležence dogodka pozdravil ljubljanski podžupan prof. Janez Koželj, ki je poudaril, da je povezovanje industrije in oblikovalske stroke nujno za doseganje konkurenčnosti na trgu. »Oblikovalsko razmišljanje je nepogrešljivo, ker je celovito, analitično, povezovalno in usmerjeno k razvoju. Naša zaveza k trajnostnemu razvoju nam prinaša številne nove razvojne izzive, ki jih bomo lahko uspešno reševali samo, če bomo ustvarili priložnosti za dobro delovanje kreativnih poklicev«, je poudaril prof. Koželj. Mag. Lilijana Madjar, direktorica RRA LUR je dejala, da spodbujanje razvoja kreativnih industrij v Ljubljanski urbani regiji lahko prispeva rešitve za trenutne izzive na področju zaposlovanja mladih in inovativnosti v gospodarstvu. »RRA LUR zato aktivno sodeluje v mednarodnem projektu Kreativna mesta, ki je namenjen spodbujanju razvoja kreativnih industrij in ustvarjanju povezav z drugimi gospodarskimi panogami za doseganje večje inovativnosti in gospodarske uspešnosti«, je še pojasnila Lilijana Madjar. Udeležence je pozdravil tudi Ville Cantell, prvi sekretar Veleposlaništva Finske v Sloveniji, ki je dejal, da je potrebno spodbujati interdisciplinarno povezovanje industrije in kreativnih panog, ki skupaj lahko dosežejo inovativni preboj.

Tina Pezdirc Nograšek, RRA LUR, je v uvodni predstavitvi opredelila koncept kreativnih industrij in vpetost projekta Kreativna mesta v evropske politike spodbujanja kreativnih industrij. Inštitut za ekonomska raziskovanja je v okviru projekta Kreativna mesta pripravil podrobno analizo stanja kreativnih industrij v Sloveniji. »Rezultati te analize kažejo, da je industrijsko oblikovanje panoga, ki ima v Sloveniji velik neizkoriščen potencial. Zato smo se odločili, da v prihodnjih mesecih izvedemo pilotni projekt povezovanja industrijskih oblikovalcev in industrijskih podjetij ter marketinških strokovnjakov, ki lahko s skupnim delovanjem razvijejo izdelke z visoko dodano vrednostjo«, je pojasnila Tina Pezdirc. Poleg pilotnega modela povezovanja bo RRA LUR v prihodnjem letu ustanovila Center kreativnih industrij, ki bo vozlišče znanja, informacij in povezovanja na področju kreativnih industrij na regionalni ravni ter izvedla informativno komunikacijsko akcijo »Kreativna Ljubljana«.

Priznani finski oblikovalec Ilkka Suppanen iz progresivne oblikovalske skupine Snowcrash Design Co-operative, ki deluje v okviru podjetja Studio Suppanen pa je predstavil finske izkušnje sodelovanja med industrijskim oblikovanjem in proizvodnimi podjetji. To sodelovanje je dobro, saj je inovacijski potencial oblikovalske stroke cenjen. Finska država pa že več kot 60 let načrtno spodbuja razvoj stroke in njeno sodelovanje z industrijo. »Finsko oblikovanje in arhitektura sta sestavna dela identitete Finske, zaradi svojih uspehov pa sta med najpomembnejšimi orodji promoviranja države v tujini«, je pojasnil Suppanen. Jure Miklavc, vodja Studia Miklavc in docent na ALUO na oddelku za Industrijsko oblikovanje, ki sodeluje pri oblikovanju izdelkov za slovenska podjetja, je predstavil uspešen primer celostnega pristopa k razvoju obutve Binom, ki neposredno kaže, da celostni pristop k razvoju produkta prinaša dobre poslovne rezultate v Sloveniji in na mednarodnih trgih.

Dogodek se je nadaljeval z okroglo mizo, na kateri so sodelujoči razpravljali o vzrokih za slabo sodelovanje oblikovanja in industrije, priložnostih, ki jih dobro sodelovanje prinaša, vlogi izobraževalnega procesa in politikah države. Sogovorniki so opozorili na problematiko neustrezne stopnje znanja slovenskih menedžerjev na področju industrijskega oblikovanja in inovacij. Jernej Repovš, SMJWT, ki se ukvarja z marketinškim upravljanjem, upravljanjem z blagovnimi znamkami in strateškim upravljanjem podjetij, je dejal, da je pristop slovenskih podjetij nezrel, menedžerji pa niso dovolj dobro usposobljeni za inovativno delovanje podjetij. Saša J. Maechtig, ALUO, je opozoril na pomanjkanje tekmovalnega duha v industriji in premajhno število končnih izdelkov, ki jih ponudimo na slovenskem in mednarodnih trgih. Slovenska politika, po ugotovitvah sogovornikov, nima jasne strategije inovativnega razvoja slovenskega gospodarstva, ki bi bila primerljiva s strategijami Finske, Danske, Švedske, Francije, Velike Britanije itd. Vsi sodelujoči so se strinjali, da je na obdobje krize potrebno gledati predvsem kot na priložnost, da se znebimo slabih praks in delovni zagon usmerimo v nove pristope, ki bodo temeljili na interdisciplinarnem povezovanju in strateškem sodelovanju. Po mnenju Miloša Ebnerja, Trimo, bodo v prihodnosti uspešna tista proizvodna podjetja, ki bodo v oblikovanju in interdisciplinarnih inovacijskih procesih prepoznala priložnosti za razvoj.

Projekt Kreativna mesta (Creative Cities) poteka v okviru programa SREDNJA EVROPA in je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.

RRA LUR