Vodja Oddelka za urejanje prostora MOL mag. Miran Gajšek je v četrtek, 15. maja 2014, ob 12. uri sodeloval pri predstavitvi »15. Foruma o Evropi« v Hiši Evropske unije v Ljubljani.

Poročilo 15. Forumu o Evropi »Ali potrebujemo razvojno vizijo za Jugovzhodno Evropo?« so, poleg vodje Oddelka za urejanje prostora MOL mag. Miran Gajšek, predstavili še Blaž Golob, Predsednik Foruma o Evropi, Mag. Aša Rogelj, Podsekretarka Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Mag. Simon Delakorda, Direktor INePA, An Krumberger, Direktor Svet 2033, Andraž Glavač, Predsednik ELSA Slovenije (European Law Students Association) in Marko Čenčič, Direktor svetovalnih storitev IBM.

V Evropskem parlamentu v Bruslju se je 25. marca 2014 na 15. Forumu o Evropi »Ali potrebujemo razvojno vizijo za Jugovzhodno Evropo?« zbralo več kot 50 udeležencev iz 19 različnih evropskih držav.  Njegova glavna tematika je bila razprava o razvojni viziji Jugovzhodne Evrope.

Na Forumu je bila izpostavljena prednost regionalne raznolikosti v Evropi in pomembnost makro-regijskega povezovanja in prizadevanja za ustvarjanje skupne razvojne vizije z namenom ohranjanja stabilnosti in blaginje.

Blaž Golob, predsedujoči Foruma o Evropi, je odprl razpravo Foruma, ki je temeljila na dveh glavnih tematskih razpravah 15. Foruma o Evropi: »Kako bi lahko bile Evropske strategije bolj učinkovite?« in »Ali Evropska unija potrebuje razvojno vizijo?«.

Udeleženci so se soglasno strinjali, da je razvojna vizija nujna, še posebej za države Jugovzhodne Evrope.

Deklaracija 15. Foruma o Evropi poudarja, da bi morali biti modeli dobrega upravljanja vključeni v odločevalski proces Evropske unije. Pristop predvidevanja (foresight) bi moral biti redno vključen v odločevalski proces pri izvajanju Programa 2014-2020 Evropske unije. Vključevanje mora biti usmerjeno k preseganju digitalnega razkoraka z razvojem informacijske družbe in procesov e-participacije. Teritorialna kohezijska politika EU in strategije morajo biti močnejše, še posebej obstoječi proces Strategije EU za Podonavje in Jadransko-Jonska strategija. Države članice se morajo vključiti v makro-regijske strategije in prioritetne projekte v okviru Partnerskega sporazuma in Operativnega programa. Spodbujati bi morali čezmejne projekte, za katere bi morali zagotoviti sredstva. Nova EU urbanistična politika 2014-2020 bi morala podpreti vlogo pomembnih mest, ki so glavni promotorji trajnostnega, pametnega in vključujočega razvoja. Industrijske rešitve morajo služiti kot podpora uporabi razvojnih strategij in za grajenje različnih partnerstev kot so javno- privatno partnerstvo-nevladne organizacije in Univerza.