V Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju je do 1. septembra 2010 na ogled fotografska razstava mednarodno uveljavljenega slovenskega fotografa Aljoše Rebolja.

Razstava 120 fotografij gledaliških predstav režiserja Tomaža Pandurja, ki je sodobno evropsko gledališče zaznamoval s samosvojim pristopom, bo v Jakopičevem sprehajališču na ogled med 20. julijem in 1. septembrom 2010.

Fotografska razstava »Skulpturirani čas v gledališču Tomaža Pandurja« predstavlja razkošne in spektakelsko obarvane režiserske stvaritve Tomaža Pandurja, ki večinoma nastajajo v mednarodnih koprodukcijah in jih relevantne evropske institucije ter kritiki opredeljujejo za “gledališče novega tisočletja.”

Ujeti trenutki iz predstav Medea, Hamlet, Caligula, Barroco, Tesla in baleta Symphony of Sorowful Songs, ki je bil nedavno uprizorjen v berlinski Staatoper Unter den Linden, v Reboljevih fotografijah zaživijo kot ikone gledaliških trenutkov opremljene s citati iz klasičnih literarnih del kot svojevrstnimi filmskimi podnapisi. Na fotografijah se v svojih vlogah na odru zvrstijo zvezdniška igralska imena kot so Blanca Portillo, Vladimir Malakhov in Asier Etxaendia.

Aljoša Rebolj (rojen leta 1966) se je uveljavil kot televizijski voditelj, gledališki igralec, kasneje pa predvsem kot vrhunski fotograf. Pozornost mednarodne javnosti je zbudil z fotografsko serijo Barooco, Ikone Nevarnih razmerij. Na pričujoči razstavi bo poleg nje na ogled še pet novih serij.

Vabljeni na otvoritev in obisk razstave vse do 1. septembra 2010. Jakopičevo sprehajališče je edina galerija na prostem, kjer si je fotografije mogoče ogledati tudi ponoči, saj so primerno osvetljene.

 

Aljoša Rebolj

Stodvajset skulptur časa

Andrej Tarkovski. Ogledalo. Zamrznjeni, skulpturirani čas. Celo vesolje je podobno trepetajoči svetlobi. Ni zvezd niti galaksij, le vibriranje energetskih polj, za katera so naša čutila preveč neobčutljiva in počasna, da bi jih zaznala - zaradi neverjetne hitrosti gibanja svetlobe in elektrike.

Kot film. 24 negibnih slik, ki bliskajo v sekundi. 24 praznin teme. 48 dogodkov v eni sekundi, ki jih naši možgani v eni sekundi ne morejo zaznati. Ustvarjaš prevaro o filmu. Kvantno prevaro.

Ponavljam: vidiš stvari, ki si jih drugi ne znajo niti predstavljati, kot Roy v Scottovem Blade Runnerju, tudi ti vidis "C - žarke v teminah Tannhauserjevih vrat. Vidiš trenutke, ki bi bili izgubljeni kot solze v dežju, če jih ne bi ujel v pravem, svetem trenutku in jih skulpturiral v slike, arhetipske primordialne slike, ki stanujejo v mojem teatru. Slike, ki jih še nikoli nismo videli. Slike heksagrama trenutka. Pogledov v središče časa. Entiteta časa v prostoru gledališča postaja časprostorteater, časprostor izvzete matrice, čisti akt delovanja, ki v afektih emotivnih stanj, v gibanju razkriva mirovanje in v mirovanju nenehno gibanje. Telo začrtuje profil časa. Nismo edini, ki v oči zremo neizprosni preteklosti in prihodnosti. V čas spomina. V podobe misli v gibanju, ki ga je mogoče prenesti v neskončnost.
Reverzibilnost, hipna menjava, preblisk. Svet kot predstava. Diagnoza trenutka. Naraščujoči hrup novega stoletja. Sile dekadriranja. Skeniranje pogleda. Memento. Čakalnica spomina. Poezija odhoda. Umetnost potovanja. Metamorfoze. Metempsihoze. Mutacije.

120 skulptur časa, ki so pred nami, so podobe iz kozmične matrice, so spomini na mogočo prihodnost, so pokrajine aktivnih misli, ki potujejo z neverjetno hitrostjo v zraku, v nemem zraku sestavljenim iz slik.

Fotografiraš svet, ki ga poznaš, fotografiraš svet, ki ga ustvarjaš. Tvoj čas in tvoj spomin se zlivata drug v drugega. V 120 fotografij resničnosti, ki postanejo gledališče.

 

Turizem Ljubljana