petek, 29. 10. 2010

Razstava Gorečnost

V Trubarjevi hiši literature je na ogled razstava »Gorečnost« Vuka Ćosića.

Avtor se s sproščujočo site specific instalacijo podaja v analizo zažiga knjig kot iskrenega odnosa do lastne kulture. Rezultati analize, ki so razstavljeni, obiskovalcu ponujajo priložnost za refleksijo o eliminiranju obstoječih tradicij in vzpostavitvi novih, o kulturnih kontaktih in njihovem izbrisu, o intelektualni širini in njeni škodljivosti, o preprečevanju slabih strani informiranosti in o vzgoji.

Razstava "Gorečnost" je v Trubarjevi hiši literature na Stritarjevi 7 na ogled do 19. novembra 2010.

V okviru razstave pa bo v torek, 9. novembra 2010, ob 19. uri v Trubarjevi hiši literature tudi predavanje Vuka Ćosića.

Avtor razstave bo govoril o:

- Zgodovinskem in drugače lateralnem pregledu praks zažiga knjig v življenju in umetnosti
- Genezi projekta Gorečnost
- Koristnih navodilih bodočim zažigalcem

 

Avtor o Gorečnosti

Projekt Gorečnost išče povezavo med dvema časovno in kulturno skrajnima točkama odnosa - dejstvom, da so pred Magistratom zažigali knjige in dejstvom, da je Ljubljana svetovna prestolnica knjige 2010 - ki ga v tem prostoru gojimo do svobode izražanja oz. do tistih, ki bi to svobodo dejansko izkoristili.

Zato je bilo logično poiskati odgovor na samoironično vprašanje “Čigava dela bi danes morali zažgati in zakaj?”

Roald Dahl “Odvratne rime” prevod Milan Dekleva
Ta prevod je po svojem vplivu verjetno najbolj približen vplivu prevoda Biblije v slovenščino pred 400 leti.

Slavoj Žižek “Jezik, Ideologija, Slovenci”
Delo, ki opisuje vso težavnost lokalnega sociopolitičnega značaja ni dobrodošlo, ker moti idilo.

Miha Mazzini “Nemška loterija”
Ko sem se spraševal, katerega pisatelja zažgati v celoti, mi je hitro bilo jasno, da je Mazzini verjetno najbolj ogaben sovražnik.

Jasmina Dedić, Vlasta Jalušič, Jelka Zorn “Izbrisani”
Knjiga, ki preveč plastično dokazuje, da je zažigalska mentaliteta vseskozi prisotna in ima nove metode.

 

O avtorju

Vuk Ćosić je Internetni veteran in mednarodno priznani klasik spletne umetnosti. Soustanovitelj Ljubljanskega laboratorija za digitalne medije (Ljudmila), globalnih forumov za internetno teorijo Nettime in Syndicate ter svetovalnega podjetja Case Sensitive.

Eden utemeljiteljev spletne umetnosti, izrazito pogosto razstavlja (beneški Bienale, Benetke; ICA, London; Beaubourg, Pariz; ICC, Tokio; Kunsthalle, Dunaj; Reina Sofia, Madrid; Digital Artlab, Tel Aviv; ZKM, Karlsruhe; Ars Electronica, Linz; Walker, Minneapolis; Postmasters, NYC; Friedricanum, Kassel; Neue Galerie, Graz; IAS, Seoul; Moca, Oslo...), predava (Beaubourg, Pariz; Guggenheim, Benetke; CCA, Glasgow; Thing, NYC; Festivali – Hong Kong, London, Liverpool, Dessau, Montreal, Banff, Madrid, Gorizia, Copenhagen...; Likovne akademije in univerze - MIT Medialab, Stockholm, Los Angeles, Chicago, San Francisco, Troy, Dundee, Liverpool, Benetke, Linz, Barcelona,...).

Njegovo delo je predmet številnih diplomskih, magistrskih in doktorskih disertacij (univerze Rim, Sao Paolo, Leads, Manchester, Bruxelles, Trst...), medijskih prispevkov (NY Times, Liberation, La Repubblica, Guardian, Financial Times, Cahiers du Cinema, Artforum, Newsweek, Wired, Haaretz, ORF, CNN, BBC...) ter ključnih publikacij o novih medijih (MIT press, Thames & Hudson, Tate, Taschen...).