četrtek, 29. 1. 2004

Razstava "Ljubljansko barje-iskanje skupnih poti" v Galeriji Kresija

V ponedeljek, 2.februarja 2004 bodo v galerija Kresija na Stritarjevi ulici odprli razstavo "Ljubljansko barje - iskanje skupnih poti". Razstava bo od 2. do 14. februarja 2004 odprta vsak dan med 10.00 in 18.00 uro.

Zavod RS za varstvo narave v času razstave pripravlja strokovna vodenja po razstavi.

Urnik vodenj:
Sreda, 4.2. ob 16.00
Petek, 6.2. ob 11.00
Sobota, 7.2. ob 11.00
Sreda, 11.2. ob 16.00
Petek, 13.2. ob 11.00

Ob svetovnem dnevu mokrišč bo v galeriji Kresija odprta razstava o Ljubljanskem barju, največjem slovenskem mokrišču in najjužnejšem evropskem barju. Mokrišča so svet, ki izginja, v zadnjih desetletjih je v Evropi zaradi osuševanj izginilo okoli 70 odstotkov mokrišč. S tem pomembnim življenjskim prostorom pa trajno izginjajo tudi številne živalske in rastlinske vrste, ki so nanj vezane.

Kljub več stoletij trajajočim poskusom dokončne osušitve Ljubljanskega barja je večstoletno sožitje ljudi in narave ustvarilo edinstveno in raznoliko kulturno krajino, kjer se je na šotnih tleh razvilo posebno rastlinstvo, Ljubljansko barje pa v Sloveniji predstavlja eno zadnjih zatočišč za nekatere redke in v evropskem merilu ogrožene vrste.

Značilna podoba Ljubljanskega barja- neskončen mozaik travnikov, steljnikov, njiv, jarkov in mejic- predstavlja preplet različnih življenjskih okolij, ki zagotavljajo bivališče mnogim rastlinam, pticam in žuželkam, ki jih drugod v Sloveniji in Evropi le še redko srečamo. Posebej smo lahko ponosni na veliko populacijo kosca, ki je celo v svetovnem merilu ogrožena ptica.

Travniki z mejicami so privlačno bivališče za mnoge ptice. Repaljščica, kosec, prosnik, prepelica in veliki škurh si gnezdo uredijo kar na travniških tleh. V številnih mejicah gnezdijo pisane penice in srakoperji. Na pozno košenih travnikih in steljnikih živijo tudi redki metulji, barjanski okarček, barjanski cekinček in strašničin modrin. Ob vodah se spreletavajo bleščeče pisani kačji pastirji, med njimi redki svetlomodri koščični škratec. Na šotnem barju pri Kostanjevici pa še vedno lahko najdemo nekatere predstavnike redkega barjanskega rastlinstva- šotne mahove in rosiko.

Poleg dragocenih naravnih vrednot na Ljubljanskem barju najdemo ostanke kultur, ki so ta prostor naseljevala skozi tisočletja. Temna barjanska zemlja vedno znova arheologom pripravi kakšno skrito presenečenje, kot denimo lani z najdbo ostankov več kot 5000 let starega dvokolesnika. Največje zaklade pa odkriva in obenem pripoveduje celotno zgodbo o Ljubljanskem barju skozi zgodovino reka Ljubljanica kot izjemno arheološko najdišče.

Razstava, ki nam predstavlja najlepše plati Ljubljanskega barja skozi objektive odličnih slovenskih fotografov, pa tudi opozarja na vse več nevarnosti, ki v novodobnem času grozijo uničiti to izjemno bogastvo na pragu glavnega mesta. Intenziviranje kmetijstva, pospešena urbanizacija, nelegalni posegi v prostor, kupi smeti in nevarnih odpadkov so dandanes na Barju vse pogostejši pojav. Je še moč ustaviti degradacijo Ljubljanskega barja, kako na grožnje sodobnega časa , ki uničujejo naravna okolja in kulturno dediščino odgovarja zakonodaja Evropske unije? Koliko možnosti ima torej Ljubljansko barje, da lepega dne dočaka razglasitev krajinskega parka ?

Razstavo "Ljubljansko barje - iskanje skupnih poti" je pripravil Oddelek za gospodarske dejavnosti in turizem Mestne občine Ljubljana ob sodelovanju Zavoda RS za varstvo narave, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Skupine za podvodno arheologijo ter Centra za kartografijo favne in flore.