18. novembra 2015 je svoja vrata uradno odprl Regijski center za ravnanje z odpadki RCERO Ljubljana, največji kohezijski projekt s področja okolja v državi, v katerem sodeluje kar 37 občin.

Celotni projekt, za katerega je Evropska komisija odločbo izdala aprila 2009, je po pooblastilu Mestne občine Ljubljana in preostalih občin vodilo javno podjetje Snaga d. o. o..

V enem največjih tovrstnih centrov v Evropi bodo v objektih za mehansko biološko obdelavo odpadkov z najsodobnejšo in trajnostno tehnologijo predelovali odpadke približno tretjine Slovencev. V projektu sodeluje 37 občin, zato je RCERO tudi edinstven primer dobre prakse na področju povezovanja in sodelovanja občin ter povezovalni element ravnanja z odpadki v Sloveniji.

V Ljubljani dosegamo najvišji delež ločeno zbranih odpadkov med evropskimi prestolnicami (v letu 2014 smo reciklirali 63 odstotkov odpadkov) in ker smo kot prvo evropsko glavno mesto stopili na pot k Zero Waste družbi. Tudi zato smo osvojili laskavi naziv Zelena prestolnica Evrope 2016 in naredili pomemben korak v smeri gospodarskega ter socialnega napredka.

Z začetkom delovanja ljubljanskega regijskega centra bomo v Ljubljani še učinkovitejše uresničevali zavezo, v katero trdno verjamemo. Zavezo, ki je skupna vsem mestom, regijam in članicam EU: trajnostno gospodariti z naravnimi viri in prispevati k prehodu v krožno gospodarstvo.

Projekt Nadgradnja RCERO Ljubljana je sestavljen iz treh podprojektov, in sicer iz širitve odlagališča, čistilne naprave za izcedne vode ter objektov za predelavo odpadkov.
Novo odlagalno polje (3. faza IV. in V. odlagalnega polja) je v uporabi od oktobra 2009, čistilna naprava za izcedne vode obratuje od januarja 2011, gradnja objektov za predelavo odpadkov, ki je najzahtevnejši del projekta, pa se je začela leta 2014.

Pogodbo o pristopu občin širše ljubljanske regije k sofinanciranju nadgradnje RCERO Ljubljana je konec leta 2009 podpisalo sedemnajst občin osrednjeslovenske regije. Poleg Mestne občine Ljubljana še primestne občine, ki so solastnice Javnega holdinga Ljubljana - Medvode, Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Škofljica, Dol pri Ljubljani in Horjul - ter ostale občine pristopnice - Ig, Velike Lašče, Domžale, Kamnik, Mengeš, Komenda, Trzin, Lukovica, Moravče in Vodice. Nosilni vlagatelj projekta je Mestna občina Ljubljana, ostale občine pa so sovlagateljice.

Projektu RCERO Ljubljana se je do julija 2014 pridružilo še devetnajst občin, tako da je zdaj v RCERO Ljubljana vključenih 37 občin. Poleg naštetih so to še Grosuplje, Ivančna gorica, Dobrepolje, Ribnica, Loški Potok, Sodražica, Cerklje na Gorenjskem, Bloke, Žiri, Gorenja vas-Poljane, Koper, Šmartno pri Litiji, Vrhnika, Borovnica, Log–Dragomer, Idrija, Postojna, Pivka, Cerkno in Ankaran.

Skupna predvidena vrednost upravičenih stroškov nadgradnje RCERO Ljubljana znaša 127.048.772 evrov (brez DDV). Evropska komisija za projekt odobrila 77,6 milijona evrov (65,88 odstotkov) iz kohezijskega sklada EU. Preostanek sredstev so zagotovili iz državnega in občinskih proračunov ter iz okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov.

Septembra 2012 je bila podpisana pogodba za izgradnjo glavnih objektov za mehansko-biološko obdelavo odpadkov (RCERO MBO) v vrednosti 112,2 milijona evrov (brez DDV).
Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je okoljevarstveno soglasje za poseg izdala decembra 2013, okoljevarstveno dovoljenje pa marca 2014. Pristojna upravna enota je gradbeno dovoljenje izdala maja 2014, novembra 2015 pa odločbo za poskusno obratovanje.

Objekti za mehansko-biološko obdelavo odpadkov

V okviru RCERO Ljubljana bo potekala mehansko-biološka obdelavo odpadkov, obdelani pa bosta dve vrsti odpadkov: ločeno zbrani biološki odpadki in preostanek mešanih komunalnih odpadkov. Sprejeti in sortirani bodo tudi kosovni odpadki.
Nameni mehansko-biološke obdelave so zmanjšanje količine odpadkov, namenjene na odlagališče, in izločanje frakcij, ki se jih lahko reciklira ali toplotno obdela (sežig v namenski sežigalnici) – npr. kovine in stekla ter pridobivanje komposta iz bioloških odpadkov.

Obdelava odpadkov bo potekala v treh sklopih tehnološkega procesa. V prvem bo potekala mehanska separacija mešanih komunalnih odpadkov in priprava trdnega goriva, v drugem anaerobna fermentacija biorazgradljive frakcije, izločene iz mešanih komunalnih odpadkov s proizvodnjo bioplina in v tretjem fermentacija ločeno zbranih bioloških odpadkov s proizvodnjo bioplina.

Tehnološki postopki obdelave:

1. Obdelava preostanka mešanih gospodinjskih in kosovnih odpadkov in odpadkov iz proizvodnih, obrtnih in storitvenih dejavnosti s kapaciteto 150.000 ton na leto

• Mehanska separacija lahke, energetsko bogatejše frakcije kot surovine za pripravo sekundarnega goriva
• Sortiranje sekundarnih surovin
• Separacija težje frakcije, ki vsebuje koncentrirane organske biorazgradljive snovi in priprava za anaerobno fermentacijo
• Anaerobna fermentacija s proizvodnjo in energetsko izrabo bioplina

2. Priprava trdnega goriva s kapaciteto cca. 60.000 ton na leto

• Mehansko čiščenje lahke frakcije –surovine za pripravo trdnega goriva
• Konfekcioniranje po zahtevah odjemalca in priprava za transport. (npr. baliranje)

3. Obdelava ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov iz gospodinjstev s kapaciteto 21.000 ton na leto

• Mehanska predobdelava
• Separacija težje frakcije in koncentriranje biorazgradljivih snovi in priprava za anaerobno
fermentacijo
• Anaerobna fermentacija s proizvodnjo in energetsko izrabo bioplina
• Dehidracija in priprava mešanice za kompostiranje
• Kompostiranje mešanice trdnega ostanka anaerobne fermentacije (digestata) ob dodajanju
strukturnega materiala (zeleni odrez)
• Zorenje in rafinacija komposta
• Pakiranje in odprema komposta.

Izvedene so logistične povezave med mehansko separacijo lahke frakcije iz mešanih odpadkov in pripravo sekundarnega goriva ter infrastrukturne povezave pri ponovni rabi procesnih vod in pri izrabi viškov toplotne energije. Pri izrabi toplotne energije je predvidena tudi povezava z obstoječimi viri viškov toplotne energije iz obstoječih plinskih generatorjev oziroma motorjev na odlagališčni plin.

V sklopu mehansko-biološke obdelave bodo v objektih RCERO Ljubljana vsako leto pridobili približno 60.000 ton trdnega goriva iz odpadkov različne kurilne vrednosti, 35.000 ton digestata po anaerobni obdelavi težke frakcije mešanih komunalnih odpadkov, 6.000 ton lesa, 7.000 ton komposta po obdelavi ločeno zbranih organskih, biorazgradljivih odpadkov, 25.000 ton izločenih sekundarnih surovin, 17.000 MWh električne energije in 36.000 MWh toplotne energije iz pridobljenega bioplina v procesu.

Pozitivne lastnosti nadgradnje RCERO Ljubjana
- Dolgoročna ureditev problematike ravnanja z odpadki za tretjino Slovenije oziroma za 700 tisoč državljanov;
- najboljši in najsodobnejši sistem predelave odpadkov v Sloveniji;
- uporaba najmodernejše in trajnostne tehnologije za ravnanje z odpadki v evropskem merilu;
- proizvodnja zelene električne energije iz obnovljivega vira bioplina;
- proizvajanje električne in toplotne energije za uporabo neposredno na objektu;
- po predelavi bo na odlagališču končalo samo približno 20 odstotkov odpadkov, ki jih ne bo mogoče ponovno porabiti kot surovine ali energente, pa še ti odloženi odpadki bodo brez škodljivih vplivov na okolje;
- iz bioloških odpadkov bo nastal koristen kompost za uporabo v vrtnarstvu in pri urejanju odlagališča;
- zelena delovna mesta;
- pridobivanje sekundarnega goriva iz odpadne lahke frakcije mešanih komunalnih odpadkov;
- primer dobre prakse na področju povezovanja in sodelovanja občin ter povezovalni element ravnanja z odpadki v Sloveniji med občinami in regijami.