V Mestnem muzeju je podžupan Aleš Čerin podelil nagrade Marjana Rožanca za področje športa v Mestni občini Ljubljana za leto 2011.

Ob tej priložnosti je slovenski oblikovalec Oskar Kogoj izročil Mestni občini Ljubljana posebej oblikovane prototipe smuči ter originalne bloške smuči.

Za izjemne športne dosežke

Eva Terčelj se je s kajakaštvom začela ukvarjati pri sedmih letih v Kajak kanu klubu Ljubljana. V mladinsko reprezentanco se je prvič uvrstila leta 2006 in že v svojem prvem nastopu na evropskem mladinskem prvenstvu v ekipni tekmi K-1 slalom osvojila medaljo. Leto kasneje je osvojila naslov mladinske svetovne prvakinje v slalomu in v naslednjem letu uspeh ponovila z naslovom svetovne mladinske prvakinje v spustu. V svojem zadnjem letu nastopanja v mladinski konkurenci je osvojila bron na mladinskem svetovnem prvenstvu. Odličen je bil tudi prehod v člansko konkurenco, kjer je že prvo leto osvojila naslov evropske prvakinje med mlajšimi članicami, na tekmah svetovnega pokala in na svetovnem prvenstvu v absolutni konkurenci pa se je uvrščala med prvo deseterico. Bila je članica ekipe, ki je na svetovnem članskem prvenstvu v Tacnu SLOKA 2011 osvojila bronasto medaljo in si priveslala tudi kvoto za nastop na olimpijskih igrah v Londonu. Eva je kljub mladosti v svoji karieri nanizala vrsto vrhunskih športnih rezultatov, kar kaže na njen izreden talent in zavzeto delo na športnem področju.

Za delo v daljšem časovnem obdobju, na strokovnem in organizacijskem področju

Gabrijel Ambrožič v atletskem športu vsestransko deluje že dobra štiri desetletja. Pričel je kot tekmovalec na srednje proge, nato se je posvetil sodniškemu in organizacijskemu delu. V letih 1985-1998 je bil član odbora za Pohod ob žici, na Balkanskih atletskih igrah 1986 je bil član organizacijskega odbora, uspešno je vodil Evropski atletski pokal 1994. Izjemno delo je opravil kot direktor MEPA 1997, za kar je AZS prejela najvišje pohvale in priznanja, zadnja leta pa aktivno sodeluje pri organizaciji Ljubljanskega maratona zadolžen za izbor in spremljavo vrhunskih tujih atletov. Izpit za atletskega sodnika je opravil leta 1983 in od tedaj beleži preko 800 sojenj. sodeluje pri usposabljanju novih sodnikov, je član izpitnih komisij, precej truda namenja prevodom pri izdaji Pravil za atletska tekmovanja in kot član tekmovalne komisije AZS pregleduje atletske stadione v Sloveniji ter istočasno pomaga pri odpravi napak in izboljšanju atletskih objektov. Leta 1999 je v Moskvi kot prvi slovenski atletski sodnik opravil zahtevni izpit za tehničnega opazovalca in člana pritožbenih komisij pri EAA in bil izbran v ožji izbor delegatov na največja mednarodna tekmovanja. Za vsestransko strokovno delo je prejel vrsto priznanj: diplomo Mednarodnega olimpijskega komiteja za 25-letno prostovoljno delo v športu, Bloudkovo plaketo za pomemben prispevek k razvoju slovenske atletike, naziv častnega člana ZASS (2005) in ZASL (2007) in leta 2011 je na kongres EAA v Londonu prejel zlato značko EAA za uspešno strokovno delo, kot tretji Slovenec do sedaj.

Za dosežke v profesionalnem in strokovnem športnem delu v daljšem časovnem obdobju

Bojan Rak je v namiznoteniški šport vključen že 47 let. V NTK Olimpiji je pričel kot tekmovalec in s sotekmovalci Veckom, Korpo osvojil vrsto državnih naslovov v tedanji Jugoslaviji. Leta 1983 se je podal v trenerske vode in v svoji 27-letni trenerski karieri s posebno zavzetostjo vzgojil vrsto tekmovalcev, ki so osvajali medalje na evropskih in svetovnih prvenstvih: Robert Smrekar (medalja na SP, večkratni državni prvak), Luka Reflak(bronasta medalja na EP med mladinci), Saša Ignjatovič (slovenski reprezentant), Gregor Škafar (slovenski reprezentant), Bojan Tokič (bronasta medalja na OI v Pekingu 2008, dve bronasti medalji na EP 2011, uvrščen na OI v Londonu 2012). V obdobju samostojne Slovenije je s člansko moško ekipo sedemkrat osvojil naslon državnega prvaka in trikrat uvrstitev med 16. najboljših ekip v tedanjem evropskem pokalu, imenovanem Pokal državnih prvakov. Sodeloval je tudi pri delu državne mladinske reprezentance tedanje SFRJ s katero je leta 1986 na EP v Luksemburgu osvojil osem medalj. V zadnjem času je selektor in trener državne reprezentance za člane, s katerimi ohranja mesto v zlati sredini med evropskimi in svetovnimi reprezentancami. Vzporedno s trenerskim delom je aktivno vključen v izobraževanje kadrov in je dolgoletni predsednik strokovnega sveta NTZS. S svojim strokovnim delom je v slovenski namiznoteniški šport vnesel kvalitete, ki ga navkljub vse večji svetovni konkurenci ohranjajo na zavidljivi ravni.

Za dosežke v profesionalnem in prostovoljnem športnem delu v daljšem časovnem obdobju

Andrej Jeras se v je v delo organov Teniško društvo Slovan vključil že ob njegovi ustanovitvi leta 1974. Kot stalni član upravnih odborov je skrbel za organizacijo teniških dogodkov in za razvoj tekmovalnega tenisa. Leta 1986 je postal sekretar društva in tri leta kasneje je s sodelavci organiziral OPEL-CUP turnir šestih evropskih reprezentanc. V obdobju do leta 1990 je sodeloval pri izgradnji teniške dvorane na Fakulteti za šport in pri gradnji novih klubskih prostorov. V letih 1994-2000 je postal kapetan moške članske ekipe s katero je osvojil štiri naslove ekipnih članskih prvakov Slovenije, uvrstitev med osem najboljših v Evropi in organiziral na Kodeljevem ATP teniški turnir serije Slovenia Satellite. V vseh teh letih je aktivno sodeloval pri ustanavljanju Teniške zveze Slovenije in leta 2001 postal njen prvi profesionalni direktor. Pod njegovim vodstvom je TZS dosegla svoje največje uspehe v tekmovalnem in organizacijskem pomenu. Postal je direktor ATP turnirjev v Tivoliju in vodja projektov Fed Cupa v Portorožu, kjer je slovenska ženska reprezentanca igrala proti Rusiji in Ameriki. V času delovanja na TZS ni pozabil na TD Slovan in je vseskozi pomagal voditi glavne aktivnosti društva. Leta 2005 se je vrnil kot sekretar TD Slovan in se kasneje zaposlil kot sekretarja ZŠD Slovan. Leta 2010 je bil izvoljen za predsednika TD Slovan, je član strokovnega sveta TZS in aktualni pomočnik selektorja ženske slovenske teniške reprezentance. Andrej Jeras je s svojim delom v TD Slovan pripomogel k uveljavitvi društva in razvoju tenisa na Kodeljevem in v Ljubljani.

Za delo v daljšem časovnem obdobju na strokovnem in organizacijskem področju

Bojan Žmavc je svojo kajakaško pot pričel v Kajak kanu klubu Ljubljana leta 1974. Kot tekmovalec je moral zaradi poškodbe končati z aktivnimi treningi, vendar je ostal zvest klubu in se aktivno vključil v njegovo organizacijsko in strokovno delo. Med leti 1986 in 1993 je kot vodja ali pomočnik reprezentance sodeloval na svetovnih prvenstvih v slalomu in spustu in na olimpijskih igrah v Barceloni leta 1992. Poleg dela v klubu je vseskozi deloval tudi v Kajakaški zvezi Slovenije kjer je trenutno njen podpredsednik. Ključna je bila tudi njegova vloga predsednika OK SLOKA 2010 v Tacnu za izredno uspešno organizacijo prvenstva, kjer so bili postavljeni novi temelji v organizaciji kajakaških tekmovanj, predvsem v delu promocije športa in tekmovalnega vzdušja, za kar je mednarodna kajakaška zveza ICF organizatorja še posebno pohvalila. Tudi po svetovnem prvenstvu je ostal vodilni mož organizacijskega komiteja v Tacnu, kjer se je pod njegovim vodstvom nadaljevala odlična organizacija tekem svetovnega pokala. Poleg tega je z delom predsednika Kajak kanu kluba Ljubljana poskrbel, da so imeli tekmovalci v klubu dobre pogoje za doseganje vrhunskih rezultatov na najvišjih kajakaških tekmovanjih.