V Mestnem muzeju Ljubljana je 19. novembra 2015 potekala podelitev nagrad Marjana Rožanca za leto 2015, najvišjih priznanj Mestne občine Ljubljana s področja športa.

Nagrado Marjana Rožanca za izjemne športne dosežke v preteklem letu je prejel ANŽE URANKAR

ANŽE URANKAR, član Kajak kanu kluba Ljubljana, se s kajakaštvom ukvarja osem let. V vseh teh letih je pokazal izjemen napredek – zanj in za kajakaški šport je bila sezona 2014 sanjska.
S sedemnajstimi leti se je Anže Urankar uvrstil v slovensko člansko kajakaško reprezentanco v spustu na divjih vodah in odlično nastopil na članskem svetovnem prvenstvu v Sondriu v Italiji, kjer je z ekipo osvojil naslov svetovnega prvaka. Postal je najmlajši svetovni prvak v zgodovini tega športa. Na mladinskem evropskem prvenstvu pa je osvojil srebrno medaljo. S svojo kvaliteto, nadarjenostjo in vsestranskostjo je avgusta 2014 blestel tudi v slalomu na mladinskih olimpijskih igrah v Nian Jingu na Kitajskem in osvojil zlato olimpijsko medaljo v kajak slalomu. Postal je edini slovenski nosilec zlatega odličja v individualnih športih teh olimpijskih iger.

Poleg uspehov, predvsem zaradi svojega značaja, predstavlja vzor generacijam mladih, ki se vključujejo v vrhunski šport.

Nagrado Marjana Rožanca za dosežke v amaterskem in strokovnem športnem delu v daljšem časovnem obdobju je prejela HELENA ŽIGON

HELENA ŽIGON je izjemna, pogumna in vztrajna ženska, ki je premagala kruto otroštvo in se razvila v osebo izjemne volje in veselja do življenja. To je več kot 70 let dokazovala s sodelovanjem na številnih športnih prireditvah.
V času, ko ženskam niso pustili teči na razdaljah, daljših od dveh kilometrov, je iz navdušene rekreativke hitro postala serijska zmagovalka. Sodelovala je na vseh Ljubljanskih maratonih in na mnogih večjih in manjših tekaških prireditvah po Sloveniji in drugod. Poleg teka je tudi kolesarila in se med drugim udeležila kar dvajsetih velikih Franj, legendarnih kolesarskih maratonov. V svojem življenju je zabrisala marsikateri družbeni predsodek.

Svoj zadnji pol maraton je pretekla točno na svoj 86. rojstni dan in s tem na novo postavila meje starosti. O njej je izšel biografski roman Bela dama, s podnaslovom Roman v 42. tisoč korakih, ki ga je napisala antropologinja in prav tako tekačica Jasmina Kozina Praprotnik in v njem poudarila: Helena je dobra novica. Z neustavljivim tekom namreč v svet prinaša prepotrebno upanje in motivacijo ter obilo pozitivne energije«.

Heleno potrebujemo, ker nam daje upanje. Zaradi nje je marsikdo začel teči. Vsi si vsaj po malem želimo biti kot ona.

Nagrado Marjana Rožanca za delo v daljšem časovnem obdobju na strokovnem in organizacijskem področju je prejel ANDREJ RAZDRIH

ANDREJ RAZDRIH se je organizirano ukvarjal s košarko, smučarskim tekom, kolesarjenjem, cestnim tekom in planinarjenjem. Bil je trener Košarkaškega kluba Tivoli, prehodil je slovensko planinsko transverzalo, osvojil dva vrhova v Himalaji, pretekel »Rajalta Rajalle« - 444 kilometrski smučarski tek čez Finsko, od ruske do švedske meje, bil je reden udeleženec Bloških tekov, prekolesaril veliko domačih in evropskih ter več etapnih kolesarskih dirk, pretekel šest slovenskih maratonov in v tujini londonskega, se udeležil ljubljanskega pohoda ob Žici in še bi lahko naštevali.

Vse našteto pa povsem zbledi v primerjavi z epohalno vlogo, ki jo opravlja kot predsednik Organizacijskega odbora Ljubljanskega maratona, kjer aktivno sodeluje že vseh dosedanjih 20 let. Je pobudnik in soustanovitelj te prireditve. Brez njegove strasti in iskrice v očeh, zavzetosti, modrosti in živosti, prireditev ne bi obstala, kaj šele, da bi se krepila z letnim prirastom, ob katerem se priklonijo oziroma kot pravimo: dajo kapo dol tudi bančniki. Ljubljanski maraton v današnji obliki je sad njegove prvotne ideje, da bi si prestolnica mlade države zaslužila maraton. Ta danes združuje pozitivno energijo skoraj 30.000 aktivnih udeležencev in mnogih tisoč sodelavcev, organizatorjev in izvajalcev ter še številnejših množic zadovoljnih navijačic in navijačev. Njegova je tudi zasnova prireditve, ki obsega »discipline«, primerne za različne starosti.

Zaradi svojih rekordnih rezultatov pri širjenju športne kulture, infrastrukture in množičnosti, je eden najzaslužnejših za razcvet zdrave rekreacijske mentalitete in prakse na Slovenskem.

Nagrado Marjana Rožanca za delo v daljšem časovnem obdobju na profesionalnem, strokovnem in organizacijskem področju prejme TOMISLAV LEVOVNIK

TOMISLAV LEVOVNIK je bil že od rane mladosti predan športu, najprej kot aktivni tekmovalec v alpskem smučanju in igralec rokometa, nato pa poklicno in ljubiteljsko – kot športni delavec. Leta 1976 je postal glavni trener pri Smučarskem klubu Olimpija. To je bila sezona preboja mladih smučarjev Olimpije – Miše Magušarja, Bojane Dornig, Anje Zavadlav, Metke Jerman v takratne državne reprezentance. Leta 1978 je postal glavni trener ženske državne A reprezentance ter soustvarjalec zlatega obdobja slovenskega alpskega smučanja.

Kasneje je postal strokovni in organizacijski delavec, sodelavec, funkcionar in vodja številnih strokovnih organizacij, organov ter projektov – od lokalnega do državnega nivoja. Predsedoval je Komisiji za vrhunski šport in olimpijske priprave pri ZTKOJ – Zvezi telesno kulturnih organizacij Jugoslavije in jugoslovanskemu olimpijskemu komiteju, Strokovnemu svetu za vrhunski šport pri Športni zvezi Slovenije in Olimpijskemu komiteju Slovenije in Strokovnemu svetu Republike Slovenije za šport.

Njegov doprinos k uspešnemu osamosvajanju slovenskega športa je neprecenljiv – bil je »gonilna sila« pri izjemno korektnem in konstruktivnem razdruževanju od bivše države in uspešnem vključevanju v mednarodni športni prostor.

Dolgoletno volontersko sodelovanje v različnih operativnih nalogah in različnih organizacijskih odborih, še posebej v Organizacijskem komiteju Planica, kjer je deloval kar 22 let, je dopolnjevalo njegovo poklicno delo, ki je razširjalo pozitivne vrednote prostovoljnega ljubiteljskega dela v športu. Med drugim je deloval tudi kot predsednik Atletske zveze Slovenije, dolgoletni sekretar Kluba slovenskih olimpijcev in predsednik Kajakaške zveze Slovenije.

S svojo visoko strokovnostjo, prizadevnostjo, delavnostjo in korektnostjo je pomembno sooblikoval uspešno obdobje slovenskega športa v zadnjih štirih desetletjih.

Mestna občina Ljubljana nagrade Marjana Rožanca podeljuje od leta 1992, prejmejo pa jih športni delavci, športniki, športni vzgojitelji, profesionalni športni delavci ter športni novinarji za svoje izjemne dosežke.