Z zloženkama »Secesijska Ljubljana« in »Stara Ljubljana« lastnike hiš spodbujamo k varovanju in vzdrževanju v skladu s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Oddelek za urejanje prostora Mestne uprave Mestne občine Ljubljana je v sodelovanju z Urbanističnim inštitutom RS pripravil zloženki »Secesijska Ljubljana« in »Stara Ljubljana«, s katerima želimo lastnikom hiš na čim bolj enostaven in jasen način predstaviti značilnosti in kvalitete ožjega mestnega okolja, v katerem živijo, in jih spodbuditi k temu, da to okolje tudi varujejo in v največji možni meri vzdržujejo in prenavljajo v skladu s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).

Upravniki in lastniki stavb, ki se nahajajo na območju Stare in Secesijske Ljubljane, bodo zloženke dobili po pošti. Zloženke bodo na voljo tudi na sedežu Četrtne skupnosti Center ter na sedežu Oddelka za urejanje prostora.

Smernice na zloženkah niso uradni urbanistični dokument, pač pa neformalni dodatek smernicam Zavoda za varstvo kulturne dediščine in določilom Občinskega prostorskega načrta - izvedbenega dela (OPN ID).

Zloženka je razdeljena na več vsebinskih delov:
1. Predstavitev območja in njegove pomembne arhitekturne dediščine
2. Zakaj prenavljati in kako (strehe, fasada, okna, vrata, balkoni, trgovske fasade
3. Informacije o tem, kaj morajo vedeti lastniki hiš (kdaj potrebujejo gradbeno dovoljenje, kdaj morajo zaprositi za kulturno varstvene pogoje, kaj je kulturna dediščina,kaj je kulturni spomenik)
4. Kje dobijo informacije
5. Katere finančne spodbude obstajajo in zakaj

Obe zloženki predstavljata pomemben korak naprej k ozaveščanju prebivalcev o pomenu arhitekturne in urbanistične dediščine. Načrtujemo, da bomo v prihodnje pripravili podobne zloženke tudi za druga karakteristična območja Ljubljane. Zdi se, da so danes še bolj kot ljubljansko mestno središče, na udaru četrti na njegovem obrobju: Rožna dolina, Spodnja Šiška, Bežigrad itd.

V strateškem delu Občinskega prostorskega načrta Ljubljane (OPN SD), ki so ga pripravljali na Urbanističnem inštitutu RS, je na območju mesta Ljubljane identificiranih 15 karakterističnih tipov mestnih območij, ki imajo posebne zgodovinske in morfološko tipološke kvalitete. Za ta območja je predvidena izdelava oblikovalskih smernic, ki bi lastnike in prebivalce teh območij usmerjala pri prenovi in nadaljnjem razvoju. Priprava pričujočih dveh zloženk za secesijsko in staro Ljubljano je prvi korak v to smer.

V zadnjih 20 letih se je zunanja podoba Ljubljane bistveno spremenila in velja danes za urejeno mesto. K temu je prispevalo več faktorjev: nova stanovanjska zakonodaja, ki je med drugim uzakonila upravnike stavb, zbiranje sredstev za vzdrževanje in prenovo stavb v rezervnem skladu, nova lastniška struktura, ki je bistveno bolj zainteresirana za prenovo kot poprejšnji najemniki, zelo pomemben pa je že več kot 20 let trajajoči projekt Ljubljana - moje mesto, ki že od leta 1989 spodbuja prenovo stavb in v okviru katerega je bilo obnovljenih že okoli 400 stavbnih lupin spomeniško pomembnejših stavb in s tem zaščitenih pred nadaljnjim propadanjem. Projekt je pomemben ne samo kot instrument, ki finančno pomaga lastnikom pri prenovi stavb, pač pa odločilno prispeva k osveščanju lastnikov o kulturnem in zgodovinskem pomenu dediščine, v kateri živijo. Pogosto se lastniki šele tedaj, ko se odločijo za prenovo in jim ZVKDS poda pogoje, ki se jih morajo pri prenovi držati, v resnici zavedo, kateri so tisti pomembni elementi, ki imajo vrednost, in jim velja pri prenovi posvetiti več pozornosti. Projekt Ljubljana – moje mesto je marsikje preprečil neustrezne gradbene posege.

Kljub temu, da v letošnjem letu ni bilo objavljenega javnega razpisa za izbiro stavb za sofinanciranje v okviru projekta Ljubljana - moje mesto in ga tudi v prihodnjem letu (2012) ne bo, se bo projekt obnov stavbnih lupin nadaljeval, saj se bodo obnavljale stavbe, ki so bile izbrane na javnih razpisih v prejšnjih letih.