Ljubljana je ob 100. obletnici konca županovanja Ivana Hribarja dobila njegovo skulpturo.

Mestna občina Ljubljana je leta 2009, na predlog Komisije za postavitev javnih spomenikov in obeležij, sprejela sklep o počastitvi Ivana Hribarja v letu 2010, ob 100. obletnici njegovega štirinajstletnega obdobja županovanja.

Podoba novodobne Ljubljane je večinoma zasluga Ivana Hribarja - župan Ljubljane je bil od leta 1896 do 1910 - saj je velikopotezno vabil arhitekte in urbaniste, da so po katastrofalnem potresu leta 1895 mestu dali, poleg obstoječe srednjeveške in baročne, še secesijsko podobo. Mesto je tedaj dobilo prvi urbanistični načrt. Hribar je razumel funkcijo mesta in vedel, kaj pomeni njegov načrtni razvoj. Mesto naj bi imelo svoja pljuča, od tod nove ozelenitve, na novo nastali park je bil Sodnijski trg, danes Miklošičev park pred sodno palačo; z zgraditvijo mestne elektrarne so leta 1898 v Ljubljani zasvetile električne luči, po ulicah je vozila električna cestna železnica, zgradili so nove mostove, palače, nove bolnišnice, ljudsko mestno kopel, mestno ubožnico, nove šole. Mestni volumen se je po potresu v štirinajstih letih Hribarjevega županovanja podvojil.

Karizma najboljšega ljubljanskega župana doslej še danes označuje njegovo življenje in delo.

Za skulpturo Ivana Hribarja je Mestna občina Ljubljana pripravila natečaj, na katerega je povabila tri priznane slovenske akademske kiparje: Jakova Brdarja, Mirsada Begića in Metoda Frlica. Komisija v sestavi: podžupan MOL Aleš Čerin (predsednik) in člani: podžupan MOL prof. Janez Koželj, dr. Milček Komelj ter članici Alenka Mihelčič in Miljana Butina Smrdel je soglasno odločila, naj se izbere osnutek, ki ga je predložil akademski kipar Mirsad Begić.

Pri izboru predloga se je komisija opirala na moč ustvarjalnega izraza, ob tem pa je v enaki meri upoštevala tudi primernost predloženih osnutkov za predpisani namen – postavitev kipa županu Hribarju – torej portretno prepoznavnost ter povezanost zamisli z delom in pomenom Ivana Hribarja, pa tudi primernost za postavitev v izbrani prostor. Begićev osnutek je zagotavljal umetniško prepričljivost, veliko individualno prepoznavnost upodobljenca in ustrezno postavitev v prostor z nakazanim podstavkom in ozadjem, s čimer se delo v svojih dimenzijah umešča v okolje hkrati kot arhitekturni in kiparski pojav. S skulpturo Ivanu Hribarju dobiva zadnje obrise tudi novo urejeni Breg.

Kipar Mirsad Begić se s svojim delom izkazuje kot odličen portretist, ki zmore ustvarjalno prepričljivo povezati portretirančevo docela prepoznavno zunanjost z duhovno ponotranjenostjo v različnih psiholoških registrih in življenjskih dobah. Hribar je zamišljen kot vizionar, ki gleda v prihodnost.

Kipar si je Ivana Hribarja zamislil in upodobil v trenutku, ko prejme pismo, s katerim je dobil cesarjevo podporo za obnovo popotresne Ljubljane.